Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

Sistem izmenjave na regionalni ravni

Trajnostni način gospodarjenja z gorskimi travniki prinaša koristi ljudem, živalim in rastlinam. (c) Markus Jenni

Če želimo varovati in ohraniti biotsko raznovrstnost, bo treba povečati vrednost storitev, ki nam jih zagotavljajo naravni ekosistemi. Pogoj za to je okrepljeno teritorialno sodelovanje, zlasti med metropolitanskimi in gorskimi območji. Prav ta cilj pa si je z udeležbo v mednarodnih dejavnostih postavila CIPRA.

Poletja bo kmalu konec. Dopustniki iz Berlina, Briançona, Züricha, Malbuna ali Bovca so v topli polovici leta na svojih pohodniških turah po Alpah občudovali cvetoče travnike, gozdove in gorske potoke. Večina od njih si verjetno ni ukvarjala z dejstvom, da ti čudeži narave nimajo le estetske vrednosti, ampak opravljajo za prebivalstvo Srednje Evrope tudi številne dragocene storitve. Te t. i. ekosistemske storitve označujejo koristi, ki jih imajo ljudje od ekosistemov in ki močno vplivajo na kakovost njihovega življenja. Kakovosten zrak in čista voda, hranilnik CO2, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, rekreacijski in sprostitveni prostor in obnovljivi viri energije – vse to so le nekatere storitve, ki jih zagotavlja narava v Alpah. Čim bolj neokrnjeni in »zdravi« so ekosistemi, tem bolj raznolike in obsežne so njihove storitve. Za uspešno delovanje naravni procesi potrebujejo čas in prostor, ohraniti pa je treba biotsko raznovrstnost.

Vse brezplačno?

Od ekosistemskih storitev imajo koristi tako ljudje na območju Alp kakor tudi zunaj njega, zlasti v velikih mestih na obrobju Alp. Prebivalstvo Alp in tudi mest je prepričano, da so storitve ekosistemov brezplačne. Tako eni kot drugi na različne načine prispevajo k temu, da je vedno več ekosistemov poškodovanih ali uničenih. Gospodarska rast je in ostaja glavni cilj javne politike in uprave, to pa pogosto še povečuje pritisk na alpske ekosisteme. Na svetu je ogroženih 60 odstotkov ekosistemov, obstaja pa tudi nevarnost, da bo v Alpah do leta 2100 izginilo 45 odstotkov rastlinskih vrst.  
Gorske skupnosti gledajo na varstvo narave pogosto kot na oviro za (gospodarski) razvoj, prednost pa dajejo novim infrastrukturam. Pogosto se varstvo narave obravnava kot potratna naloga, ki nič ne prinaša. Prebivalstvo in nosilci odločitev z mestnih območij pa živijo daleč od narave in se za ohranjanje ekosistemov ne čutijo odgovorne.
Različni mednarodni programi prispevajo k temu, da ljudje ekosisteme in njihove storitve bolje razumejo in priznavajo njihovo ekonomsko vrednost. V okviru projekta recharge.green je CIPRA s projektnimi partnerji javnim upravam ponudila orodja, s katerimi je mogoče objektivno ovrednotiti stroške proizvodnje energije iz obnovljivih virov in izdelati njihovo primerjavo z drugimi ekosistemskimi storitvami. Čeprav je vrednost teh storitev včasih težko izraziti v evrih ali frankih, pa lahko te metode prispevajo k temu, da bo javna politika storitvam narave posvetila več pozornosti. Ekosistemske storitve pripomorejo tudi k ozaveščanju nosilcev odločitev o storitvah ekosistemov in utirajo pot manj uničujočim oblikam rabe.
Partnerji projekta greenAlps, med njimi tudi CIPRA, vztrajajo, da se logika naknadnih nadomestil za okoljsko škodo nadomesti s sistemom vrednotenja in plačevanja ekosistemskih storitev, saj bo ohranitev ekosistemov dolgoročno zmanjševala stroške in izboljševala blaginjo. Če navedemo primer: rečni ekosistemi v svojem naravnem stanju odpravljajo potrebo po stroškovno intenzivnih ukrepih za zaščito pred poplavami.

Sodelovanje mora biti na enakovredni ravni

Ekosistemski pristop omogoča drugačen pogled na porazdelitev blaginje, odgovornosti in nalog. Z njegovo pomočjo se gorska območja ne obravnavajo le kot regije, katerih razvojne možnosti so omejene in jih je treba subvencionirati. Gorska območja in njihovi ekosistemi zagotavljajo storitve visoke vrednosti, ki jih je ravno tako treba plačati kot storitve, ki jih zagotavljajo mesta na področju zdravstva, izobraževanja in dostopnosti.
Projektni partnerji projekta greenAlps so mnenja, da je za boljše vrednotenje in upravljanje ekosistemskih storitev potrebno tesnejše sodelovanje različnih udeležencev na vseh področjih in območjih v okviru »delovnih regij«. Javne uprave imajo pri tem ključno vlogo povezovalnih členov med strokovnjaki in nevladnimi organizacijami, politiko in lobisti.  
Primeri sodelovanja med alpskimi mesti in gorskimi območji že obstajajo, denimo med pilotnimi regijami znotraj ekološke povezanosti Alpske konvencije, regijami programa LEADER ter regijskimi naravnimi parki in njihovim vplivnim območjem. Vendar pa v Alpah primanjkujejo ustrezna struktura in instrumenti za uspešno sodelovanje z okoliškimi metropolitanskimi območji. Korak v pravo smer bi lahko bila Evropska strategija za alpski prostor, saj ta kot temeljna načela opredeljuje enakopravno sodelovanje med jedrnimi območji in metropolitanskimi območji kot tudi ohranitev ekosistemov in njihovih storitev.

Claire Simon
CIPRA International

www.recharge-green.eu
www.greenalps-project.eu (en)

shranjeno pod:
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.