Image caption:

Senzobiografski ali čutnobiografski sprehod je raziskovalna metoda s katero poskušamo spoznati in predstaviti, kako s pomočjo čutnih zaznav lju­dje zaznavajo svoje okolje. V okviru projekta JeloviZA smo želeli s to metodo preveriti družbeno ustreznost predloga conacije in s pridobljenimi informacijami dopolniti predlog conacije ekosistemskih storitev ter prispevati k pripravi Modela upravljanja Jelovice.

Kako naj se spreminja gozd na Jelovici?

Večina gozdov naj ostane namenjena lesno proizvodni in lovni funkciji. Prostorske in časovne omejitve gospodarjenja pa naj bodo vezane na ohranjanje redkih in ogroženih živalskih vrst, kot npr. na območjih in v času rastitve divjega petelina. Pri spreminjaju sestave drevesnih vrst v gozdovih Jelovice si lastniki želijo postopnih sprememb. Delež neavtohtone smreke se na Jelovici zmanjšuje, bukev se večinoma dobro pomlajuje, manjka pa mladja jelke in javorja. Ohranjajmo čimbolj naravne gozdove, na določenih delih pa je potrebno ohraniti divjino. Lovci ugotavljajo, da težka mehanizacija v gozdu povzroča veliko več škode kot običajni traktorji. Lastniki zemljišč imajo pogosto težave pri sečnji in spravilu lesa zaradi voženj po gozdnih vlakah s kolesi, štirikolesniki in motorji za motokros ter zaradi parkiranih vozil gobarjev na dovozih gozdnih vlak.

Gre razvoj turizma na Jelovici v pravo smer?

Najpogosteje obiskane lokacije na Jelovici so tam, kjer je zaznati kulturno ekosistemske storitve. Sogovorniki so izpostavljali predvsem estetski vidik ter pomen območja za mirno sprostitev. Pomembno vlogo pripisujejo tudi rekreaciji in turizmu, z izrecnimi poudarki, da naj ostanejo tovrstne aktivnosti omejene na že prepoznane lokacije na obrobju planote, kot so Soriška planina, Prtovč, Ratitovec, Altemaver, Vodiška planina, Talež, …

Turistični ponudniki, vključeni v pogovore, poudarjajo, da želijo razvijati turizem na dosedanjih lokacijah v omejenem obsegu in v soglasju z lastniki zemljišč ter domačini, a morajo s svojo dejavnostjo zagotoviti zdržen (trajnosten) razvoj dejavnosti in dostojno plačilo za vse zaposlene. Ob pogovorih o turizmu se jasno izrisuje želja po usmerjanju toka turistov. Med obiskovalci so zaželeni predvsem občudovalci narave, kot na primer gostje Festivala alpskega cvetja, in ne klasični turisti. Turizem naj prispeva k ohranjanju kvalitetnega življenja domačinov in usmerja ter jasno omeji turistično dejavnost, hkrati pa ponudi možnost domačinom, da si ustvarijo dodaten vir prihodka kot specializirani vodniki in ponudniki primernih lokalno specifičnih storitev. Nekateri sogovorniki so prepričani, da obstaja še velik potencial v razvoju naravoslovnih vsebin primernih za šole v naravi. Menijo, da bi bili zanimivi periodični vodeni turistični ogledi nekaterih jam in razglednih točk (npr. Babji zob, Dražgoška gora, …) Večina pa se strinja, da je potrebno ohraniti mirne cone.

Med sogovorniki prevladuje mnenje, da naj se turizem razvija v obrobnih območjih, v projektnem območju pa naj ne posega na nove lokacije. Prepričani so, da bi se ob morebitnem asfaltiranju ceste med Železniki in Bohinjsko Bistrico močno povečalo število obiskovalcev in s tem tudi pritisk na naravo na lokacijah, ki dosedaj še niso prepoznana kot turistično zanimive. Divje parkiranje in kampiranje že sedaj povzroča težave, teh pa bo vse več, menijo sogovorniki, zato je potrebno urediti nadzor in usmerjanje, pa tudi kaznovanje tistih, ki ne upoštavajo pravil.

Nekateri sogovorniki so prepričani, da bo turizem prej ko slej nadomestil del prihodkov od gozdarstva. Vprašanje je le kakšen turizem si želimo. Predvsem pa je potrebno tok turistov pravočasno in premišljeno usmerjati. Dober primer je Julijana trail, s pomočjo katere se zmanjšuje pritisk na osrednje območje Julijskih Alp.

..ne pozabimo tudi na...

V pogovorih je bil močno poudarjen velik pomen varovanja Jelovice pred onesnaževanjem, predvsem z vidika preprečevanja dodatne onesnaženosti vodnih virov. Sogovorniki na Jelovici zelo cenijo mir. V času gobarske sezone na določnih odsekih močno presežena nosilna zmogljivost prostora, tako okoljska, kot tudi družbena. Za naravo kot za domačine in lastnike gozdov so moteče vožnje s štirikolesniki, kros motorji, terenskimi vozili izven cest, pozimi pa motnjo v prostor vnašajo motorne sani. Planinci si želijo predvsem vzdrževati planinske poti v sedanjem obsegu, potrebno pa bo obiskovalcem jasno predstaviti pravila obnašanja na planinskih poteh in na območju Jelovice. Ne smemo pa pozabiti tudi na kmete in paši živine na pašnih planinah ter se uskladiti s problemom divjih zveri.

Za uspešno usklajevanje različnih interesov pri nadaljnjem razvoju Jelovice bo potrebno določiti upravljavca, z Načrtom upravljanja pa jasno postaviti meje in določiti pravila igre. Nekateri sogovorniki menijo, da lahko k upravljanju območja prispeva tudi morebitna širitev biosfernega območja Julijske Alpe na območje Jelovice.