Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Organski proces

05.11.2019
Marsikdo vidi priseljevanje kot grožnjo identiteti lokalnih skupnosti, spet drugi se bojijo za njeno preživetje, saj se mnogi iz Alp odseljujejo. Ostaja vprašanje, kako med seboj uskladiti tovrstna neravnovesja.
Image caption:
Trg kot prostor za medsebojna srečanja različnih ljudi in njihova dogocarjanja o sobicanju. (c) Heinz Heiss

Walserji so se v visokem srednjem veku odselili iz švicarske doline Rone in se naselili na visoko ležeče ravnice dolin v Piemontu, Lihtenštajnu, Vorarlbergu in na Tirolskem, slaščičarji iz Engadina so si v 15. stoletju delo poiskali v Italiji, ženske iz Trenta so konec 18. stoletja odhajale v avstrijski Vorarlbergi in se tam preživljale kot tkalke, tako imenovane savojske zimske lastovke, kot pravijo večinoma sezonskim kmetijskim delavcem iz francoske doline Val d’Isère, so krošnjarili po Piemontu in južni Franciji.   

Selitvene procese na območju Alp ter med posameznimi deli Alp lahko spremljamo vse do srednjega veka. Alpski prebivalci so delo in zaslužek vedno iskali v tujih državah, mestih in prestolnicah in ga iščejo tudi danes. Današnja jezikovna, kulturna in verska raznolikost kaže, da je (bilo) območje Alp kot središče Evrope že stoletja poselitveni prostor različnih ljudi (str. 11). Ko se družba spreminja, se pojavijo nove priložnosti za gospodarstvo, menjavo, sobivanje, razvoj, pogoj za to pa je odprtost za nove pristope in drugačen način razmišljanja ter sposobnost obvladovanja nejasnih situacij in protislovnih ravnanj.  

Prišli, da ostanejo

Ljudje se v nova okolja priseljujejo iz različnih razlogov: ker so našli novo zaposlitev ali ljubezen, ker bi radi po upokojitvi živeli v alpskem okolju ali se tam ukvarjali s športom, ker so življenjski stroški v vaškem okolju praviloma ugodnejši in lahko kljub temu še naprej delajo v mestu. Ljudje ostajajo, ker imajo prijazne sosede, cenijo stike z drugimi prebivalci, ker so njihovi otroci tesno in čustveno povezani z domačim okoljem. Da se ljudje odločijo živeti v določenem delu Alp, so pogosto odločilni »trdi« dejavniki, medtem ko so »mehki« dejavniki tisti, zaradi katerih ljudje ostanejo. To velja v enaki meri za vse, ki so se v Alpe priselili ali vrnili oziroma so v Alpah ostali.

Na splošno se število prebivalcev v Alpah povečuje in razlog za to je iskati predvsem v dejstvu, da na alpsko območje prihaja vedno več prebivalcev drugih držav. Trend priseljevanja je zelo različen na regionalni in občinski ravni. Kdo se seli, kam in zakaj, je seveda odvisno tudi od privlačnosti pokrajine, možnosti zaposlitve, stanovanjskega vprašanja, socialnih stikov in državnih mehanizmov porazdelitve. In tako se novi prebivalci naseljujejo predvsem v zahodnem delu Alp, urbanih središčih, večjih dolinah in ob prometnih koridorjih, medtem ko se v številnih vzhodnih predelih alpske regije, na podeželju in v dolinah soočajo z odseljevanjem domačega prebivalstva (str. 8).

Močna civilna družba

Zaradi vojne v Siriji je leta 2015 v Evropo in Alpe pribežalo stotisoče beguncev. To je bil in je še vedno velik izziv za evropske države in družbo nasploh. Množični prihod beguncev je privedel do preobremenjenosti državnih organov, težav pri oskrbi, pojavilo se je vprašanje varnosti in ekonomske upravičenosti. O priseljevanju, zlasti beguncev, poteka kontroverzna razprava tudi na območju Alp in pokazalo se je, da je alpska družba pri tem razdvojena.

A pri zagotavljanju ustrezne zaščite in nastanitev se prostovoljno angažirajo številni posamezniki, društva, nevladne organizacije in občine, ključno vlogo pri razvoju kulture dobrodošlice v njihovih občinah so odigrali zlasti župani. V manjših občinah je zato opaziti, da se je odnos do priseljencev občutno izboljšal. Aktivno delovanje in prizadevanja lokalnih skupnosti so za obvladovanje kulturne raznolikosti in socialnih sprememb na območju Alp velikega pomena.

Drugačno mišljenje prinaša nove ideje

Kako nove priseljence vključiti na trg dela in v lokalno družbo? Zaradi kulturne, jezikovne in verske raznolikosti se med prebivalci in priseljenci vedno odvija proces pogajanja. Priseljevanje je lahko tudi priložnost za razvoj alpskih regij. Raziskave so namreč pokazale, da lahko kulturna raznolikost deluje spodbujajoče na socialne inovacije, predpogoj za to pa je uspešno vključevanje priseljencev v lokalno skupnost ter zainteresirani in odprti medsebojni odnosi (str. 18).

Ali v občinah obstajajo možnosti za zaposlitev in nastanitev? Delujejo socialne in gospodarske strukture? Kakšno je družbeno okolje? Ali obstaja komunikacija med lokalnim prebivalstvom in priseljensko skupnostjo? Odprtost za drugačen način življenja in pripravljenost za sodelovanje ne nastaneta sama po sebi, za to morajo biti izpolnjeni ustrezni okvirni pogoji. Le tako je mogoče odpraviti strah pred stikom s tujci in spodbuditi medsebojna srečanja.   

Lokalne skupnosti dajejo zgled

Alpsko območje je zelo heterogeno: tu so podeželske in urbane pokrajine, aglomeracije in majhne vasi, pa tudi različni nacionalni in regionalni zakonodajni okviri. Migracije in raznolikost so medsektorska vprašanja, ki vplivajo na številna politična področja, zato je še toliko pomembneje, da se vsealpski organi, kot sta Alpska konvencija in Strategija EU za alpsko regijo, začnejo intenzivneje ukvarjati s problematiko migracij in kulturne raznolikosti.

Upad števila rojstev, odseljevanje, staranje prebivalstva, pomanjkanje delovne sile ter opuščena in neobdelana kulturna pokrajina kažejo na to, da so številni predeli alpskega območja odvisni od priseljencev. Kljub temu pa ta tema v alpski politiki uživa bolj malo pozornosti in se obravnava predvsem na državni ravni. Lokalne skupnosti na območju Alp so storile korak dlje in skupaj s priseljenci oblikujejo svojo prihodnost – z rokami in s srcem. Zdaj jim mora slediti še alpska politika.

 

Ingrid Machold, raziskovalka na Zveznem inštitutu za agrarno ekonomiko ter raziskovanje podeželja in gora, Dunaj/A


Vir in nadaljnje informacije: www.cipra.org/alpe-na-odru

shranjeno pod: PlurAlps, SzeneAlpen