Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

Od hiše do pokrajine

Arhitekturna nagrada za osnovno šolo v Brandu v Avstriji. © Caroline Begle/CIPRA International

Poznamo različne vrste stavb: tu so proizvodni objekti, pa stavbe, namenjene bivanju ali skladiščenju, spet tretje so razpoznavni znak pokrajine. Se poslanstvo, ki ga imata trajnostna gradnja in prenova v Alpah, razlikuje od tistega zunaj alpskega območja? Kaj je bilo narejenega v zadnjih letih? Predsednik žirije Köbi Gantenbein je predstavil svoj pogled na mednarodni arhitekturni natečaj »Constructive Alps«.

Če gradimo skladno s trajnostnimi načeli, se upočasnijo tudi učinki podnebnih sprememb. A kako naj ljudje od Slovenije do Francije najdejo skupni trajnostni jezik? Kako naj udejanjajo skupna trajnostna merila? Žirija mednarodne arhitekturne nagrade Constructive Alps (gl. uokvirjeno besedilo) energijo ocenjuje kot smiselno in na videz enostavno primerljivo število kWh/(m2a), torej kilovatne ure na kvadratni meter uporabne površine na leto. Če bi pregledali kandidature vseh štirih natečajev, ki so se zvrstili v zadnjih sedmih letih, bi ugotovili, da se povečuje število stavb, za katere so arhitekti in inženirji dosegli nizke vrednosti porabe, kakor tudi število stavb, ki zaradi uporabljene hišne tehnike delujejo kot elektrarne, saj proizvajajo več energije, kot je porabijo za lastno delovanje. Te številke so se žiriji, katere članstvo se na vseh štirih natečajev ni spremenilo, zdele potreben, smiseln in pomemben kazalnik. Ob upoštevanju blažjih kriterijev, kot so kakovost arhitekturnih storitev, družbena korist in ekonomska ustreznost, stavbe z najnižjo porabo energije močno izstopajo.

A merila, s katerimi lahko smiselno izrazimo trajnostnost, veljajo na področju gradnje povsod; poleg tega je seveda nujno, da se povsod gradi trajnostno, če želimo učinke podnebnih sprememb upočasniti, celo zaustaviti. Postavlja se torej vprašanje, kaj je pri gradnji in prenovi na alpskem območju drugače kot zunaj njega?

ALPSKI PROSTOR JE ŽIVLJENJSKI PROSTOR

Prvič, žirija je skrbno pregledala kandidature, ki prispevajo h krepitvi samozavesti podeželja. V okviru vsakokratnega natečaja je lahko ocenjevala tudi poglavje o »preporodu podeželja«, tj. uspele primere javnih objektov, kot so šole, otroški vrtci, dvorane, namenjene glasbenemu in športnemu udejstvovanju. Ta skrb za vas kot majhen življenjski prostor, ki se samozavestno in uspešno uveljavlja v arhitekturi, se krepi. Alpsko podeželje je značilen in lep prostor, ki ga je treba dobro negovati.

Drugič, žirija je svojo pozornost posvetila gradnji v turizmu, pomembni gospodarski panogi na območju Alp. A tudi ko gre za ugodne energetske kazalnike, arhitektura tukaj še vedno ne more biti povsem zadovoljna. Izjemno prizadevni hotelirji z ugodnimi energetskimi kazalniki in estetsko grajenimi objekti sicer kažejo, da svoj posel opravljajo uspešno. Pomenljivo je tudi dejstvo, da je Švicarski planinski klub (SAC) redno deležen pohval in časti za svoje turistične objekte, ki zavzemajo izjemno mesto v celotnem alpskem prostoru, npr. planinske koče Monte Rosa, Moiry, Terri, Clariden ali Cabane Rambert. A ne gre za naključje, saj se za tem skriva koncept inštitucije, ki želi nadalje razvijati svojo dediščino in to zgledno. S tem povezana pa je tudi velikodušnost žirije, saj je za gradnjo in obratovanje koč nujno potrebna podnebju ne ravno prijazna uporaba helikopterja.

LEPOTA IN KAKOVOST ŽIVLJENJA

Na koncu pa še opažanje: leta 2010, v prvem letu natečaja, se je v drugi krog uvrstil dober ducat vlog iz Predarlske. Žirija je vsakokrat v prvem krogu pregledala več sto primerov dokumentacije, v drugem krogu pa si je na terenu ogledala okoli 30 objektov in se pogovorila z investitorji, arhitekti in stanovalci. Leta 2017 se je za nagrado potegovalo pet kandidatur z območja med Bregenškim gozdom in dolino Rena, med katerimi je bil tudi projekt šole v Brandu, ki se je uvrstil na prvo mesto. To, prvič, pomeni, da je Predarlska središče trajnostne in estetske gradnje in prenove. In drugič: dobri projekti so bili porazdeljeni na širšem območju, od slovenskega Centra Rinka – večnamenskega središča za trajnostni razvoj, ki je nagrado prejel leta 2013, do Kulturnega doma v Clesu v italijanskih Alpah, ki je bil nagrajen leta 2017. Med kandidaturami so bili poleg tega vedno dobro zastopani tudi arhitekti in investitorji iz švicarskega Graubündna.

»Constructive Alps« je že štirikrat razpisal »lepotno tekmovanje« za dobre in trajnostno grajene hiše na območju Alp, s potujočo razstavo od Slovenije do Francije pa javnost intenzivno obveščal o podnebju prijazni in kakovostni arhitekturi ter jo promoviral. Ob bilanci stanja je treba biti skromen: glas arhitekture pri reševanju velikih problemov, povezanih s podnebjem, je bolj skromen. Kot se tranzitni promet ne zmeni kaj prida za dobro arhitekturo, prav tako slednja nima posebno velikega vpliva na zmanjšanje dramatičnega upadanja biotske raznovrstnosti na območju Alp.

A bilanca stanja vendarle zbuja optimizem: samozavestno, prebujeno alpsko kmetijstvo, preudarno in skrbno zasnovan turizem, smiselne in zanesljive javne storitve in infrastruktura – od mobilnosti do oskrbe s hrano in kulturne ponudbe – so za lepoto in kakovost življenja na alpskem podeželju odločilnega pomena. Dobra arhitektura prispeva k trajnostnim zgradbam in te so lepe, uporabne in svojstvene.  

shranjeno pod: ,