Lech in St. Anton vabita goste k obisku »največjega avstrijskega smučarskega središča«. Lenzerheide je zaradi povezave z Aroso postal »največje povezano smučarsko območje«, v švicarskem kantonu Graubünden in samo na Bavarskem, avstrijskem Tirolskem in Južnem Tirolskem v Italiji čaka na izvedbo kar 31 projektov gradnje žičniške infrastrukture. Za celotno območje Alp je značilna neusmiljena izključevalna konkurenca, ki vodi v investicijsko spiralo. Kadar določeno smučarsko območje poveča obseg svoje površine, s tem izvaja pritisk na druga zimsko-športna središča, ki si prav tako želijo širitve, saj bi se tako lažje spopadala z mednarodno konkurenco.

Boj posameznih organizacij proti pravi fronti načrtov širitve smučišč, ki so si v vseh alpskih državah enaki v argumentaciji, pristopu in zahtevah, postaja vedno težji, zato so nujno potrebne povezave in mreže, kot je CIPRA. Tri predstavništva CIPRE iz Avstrije, Južne Tirolske in Nemčije so se tako povezala na čezmejni severno-južni osi. Po eni strani želijo javnost in politiko opozoriti na nenadzorovano izkoriščanje alpskega prostora, po drugi pa poudariti, da je treba vprašanja širjenja smučišč in prostorskega načrtovanja urejati na podlagi mednarodnih predpisov.

V Nemčiji v preteklih letih takega pritiska glede širitev smučišč ni bilo. Pri načrtovanju namembnosti uporabe zemljišč, denimo, Bavarski alpski načrt, ki velja za vzoren instrument ureditve prostorskega načrtovanja v Alpah, 43 odstotkov celotnega območja opredeljuje kot »območja tihih rekreacijskih dejavnosti«, na katerih je prepovedana gradnja smučišč ali žičniške infrastrukture. Tako ureditev pa je v primeru Riedberger Horna v Allgäuu politika postavila pod velik vprašaj – zaradi vzpostavitve povezave med tamkajšnjima smučiščema želi to območje v celoti izvzeti iz zavarovane cone C, kot jo zdaj določa Alpski načrt, s tem pa je ogrozila preizkušen instrument načrtovanja, ki je ostal nespremenjen kar 44 let. Na tej točki je Alpska konvencija tista mednarodna pogodba, ki zagotavlja okvir za uresničevanje rešitev na celotnem območju Alp. Potrebujemo namreč arhitekturo urejanja prostora, ki se bo zgledovala po primerih dobre prakse, kot je Bavarski alpski načrt, in bo veljala na celotnem območju Alp. Prvi korak v to smer bi bilo imenovanje delovne skupine za načrtovanje odprtega prostora in urejanje prostora na območju Alp v okviru Alpske konvencije. S predlogi ukrepov, ki bi morali veljati za celotno območje Alp, bi bilo mogoče prekiniti naraščajočo spiralo rasti na
področju turizma.

Skupno delovanje CIPRE Avstrija, CIPRE Južna Tirolska in CIPRE Nemčija, ki se odraža v tiskovnih konferencah v Münchnu in Innsbrucku, v zahtevi po vsealpski razpravi o spirali rasti na področju gradnje žičnic in v pozivu k resnemu spoštovanju izvedbenih protokolov Alpske konvencije, so bili deležni stalne pozornosti medijev na celotnem območju Alp. Vsa tri predstavništva CIPRE se vidijo tudi v vlogi glasnika civilne družbe, ki opozarja na probleme in izzive ter nakazuje možne rešitve. Zahtevo po usmeritvi v sonaravni turizem z oblikovanjem ponudbe, ki bo temeljila na kvaliteti naravnih in kulturnih danostih alpskega prostora in jih ne bo ogrožala, lahko pa bi bila trajnostna rešitev za ljudi in naravo, je izrazil tudi Peter Hasslacher, predsednik CIPRE Avstrija, ki namerava sodelovanje s predstavništvoma CIPRE v Nemčiji in na Južnem Tirolskem še poglobiti in si še naprej odločno prizadevati za celovito varstvo in trajnostni
razvoj Alp.

www.cipra.org/avstrija

www.cipra.org/nemcija

www.cipra.org/juzna-tirolska