Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Novi začetki v gorski vasi

© Johannes Gautier

Znanstveno središče sredi narave – to je realni globalni laboratorij, v katerem se uresničuje koncept prehoda k trajnostni naravnanosti. Izhajajoč iz take vizije je Tobias Luthe, ki se znanstveno-raziskovalno posveča trajnostnemu razvoju, skupaj s svojo ekipo začel iskati primerno lokacijo za svoj inštitut in jo tudi našel – v Ostani.

Kot v številnih drugih dolinah na območju Alp je odseljevanje postalo problem tudi v dolini reke Pad v Italiji, kjer ljudje zaradi študija ali zaposlitve odhajajo v mesta, zapirajo se vaške trgovine in podjetja, doma pa ostaja predvsem starejša generacija. Leta 1985 je v Ostani, eni od gorskih vasi v piemontski dolini, ob vznožju 3842 m visoke gore Monte Viso, izpod katere izvira reka Pad, dejansko živelo le še pet ljudi. A krize prinašajo tudi priložnosti, ki so plodna tla za socialne inovacije in spremembe. Župan Giacomo Lombardo se zaveda, da je njegova naloga tudi ta, da skupnosti omogoči preživetje: »Naša moralna dolžnost je, da v praksi preizkusimo nove predloge, ki presegajo tradicionalne modele.«

Občinska uprava si tako močno prizadeva za ustrezne družbene in gospodarske razmere, da bi svojim prebivalcem lahko omogočila prihodnost, ki temelji na treh stebrih: naravi, tradiciji in znanju ljudi. V zadnjem obdobju so bile z veliko občutka za ohranitev podobe kraja obnovljene številne nekdaj zapuščene kamnite hiše, v vasi deluje poštni urad, tu so še občinska dvorana, gostilna s prenočišči in kulturno središče; v kratkem bo vrata odprl center dobrega počutja, za katerega je predviden sistem ogrevanja z geotermalno energijo. Danes živi v vasi okoli 50 ljudi, v lokalno skupnost pa se vključujejo tudi novi prebivalci oziroma t. i. new highlanders, ki se z urbanih selijo nazaj na gorska območja, z njimi pa prihajajo tudi številne nove pobude, s katerimi želijo preizkusiti svoj podjetniški potencial.

POVEZOVANJE STAREGA Z NOVIM

Teh prizadevanj ni spregledal tudi Tobias Luthe, profesor za področje trajnostnega razvoja na Visoki šoli za tehniko in gospodarstvo v Churu ter docent za področje sistemskega dizajna na ETH v Zürichu. Opirajoč se na svojo vizijo, je Luthe želel ustvariti laboratorij realnega sveta, kjer bo možno udejanjati prehod k trajnostni naravnanosti in sistemski dizajn, oziroma kraj, kjer se srečujeta znanost in okolje, kjer je mogoče trajnostno naravnanost doživljati v praksi in kjer lahko nastajajo socialne inovacije. Za raziskovalca Lutheja je bilo pri tem odločilnega pomena, da se v Ostani spremembe že dogajajo. Njegova vizija se je dobro vključila v to okolje, tudi prostora je bilo dovolj – tako z geografskega vidika kakor tudi z vidika novih idej. Predlog Lutheja in njegove ekipe so podprli župan in prebivalci. Leta 2015 je sledil nakup opuščenega kmetijskega posestva, s tem pa položen temelj za Inštitut MonViso.

Kot je prepričan Luthe, je ključni izziv v spoštovanju lokalnih tradicij ob sočasnem uvajanju novih tehnologij in načinov življenja – po eni strani torej inštitut uveljaviti kot priznano znanstveno središče, po drugi strani pa za projekt tudi navdušiti lokalno prebivalstvo. »Ta interakcija je natežji in obenem tudi najvznemirljivejši proces.« Parcela je bila medtem ustrezno komunalno opremljena, skladno z načrti vodno in energetsko samooskrbne pasivne hiše je bil odobren projekt za prenovo prvega objekta, zgrajena pa je bila tudi dvorana kot prostor za srečanja in sodelovanje. Naslednja faza predvideva gradnjo kampusa, ki bi lahko sprejel do dvajset raziskovacev.

UČIMO SE OD EKOSISTEMOV

Kako deluje vrt kot sistem? Katere rastline rastejo v njem? Iz katere smeri piha veter? Kje je senčna stran, kje sončna? Taka in podobna vprašanja zaposlujejo tekstilno inženirko iz Nemčije Anno Rodewald, ki skrbi za poskusni vrt, oblikovan in negovan po načelih permakulture. Uspeh in pridelek temeljita na trajnostnih in dolgotrajnih krogotokih. Cent krompirja, cvetoči travnik, industrijska konoplja, otroško igrišče – permakultura je nastala sicer v kontekstu vrta, a celovito razmišljanje lahko prenesemo tudi na družbene organizacije: »Od narave se lahko veliko naučimo.«

Drugi projekt, ki ga izvaja Inštitut MonViso, študij povezuje s prakso. Študentje magistrskega študija Univerze v Luganu v južni Švici so raziskovali, kaj pravzaprav predstavlja kakovost življenja v gorskih vaseh. Pod geslom »alpski urbanizem« so raziskovalci inštituta poskusili najti novo kombinacijo, sestavljeno iz urbanih elementov, kot so socialna interakcija, storitve, povezljivost in dostopnost ali alpski način življenja. Zgled novemu podjetništvu na gorskih območjih daje soustanoviteljica inštituta Melanie Rottmann, ki na posestvu uresničuje lokalni sistem pridelave industrijske konoplje. Ta rastlina se med drugim uporablja kot ekološki izolacijski material pri prenovi starih stavb, izboljšuje kakovost tal, gojijo pa jo tudi za namen predelave v vlakna in za uporabo v kozmetiki in kot živilo.

V načrtu so nadaljnji projekti, prav tako je bil določen osnovni cilj, obstaja pa še veliko možnosti za uvedbo novih pristopov in načinov dela. Giacomo Lombardo je prepričan: »Da se lahko tovrstni procesi sploh začnejo, so potrebni zlasti ideje in ljudje, ki jih podpirajo.«  

shranjeno pod: ,
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.