Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je v torek, 12. 5., z 12 glasovi za in 9 proti izglasoval predlagani amandma na Zakon o ohranjanju narave, ki spreminja določila o statusu delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave za društva, zavode in ustanove. Sledi še parlamentarno glasovanje, ki bo dokončno odločilo o pogojih za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu. 

Spremembe nevladnim organizacijam močno otežujejo (večini sploh onemogočajo) udeležbo v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja.  

V Sloveniji imamo 28.000 nevladnih organizacij (društva in zveze, zavodi, ustanove). Od tega jih ima le 77 status delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in/ali ohranjanja narave. Status delovanja v javnem interesu nevladnim organizacijam omogoča, da sodelujejo pri postopkih izdaje okoljevarstvenega soglasja, ki je sestavni del investicijske dokumentacije. Tako nevladne organizacije predstavljajo glas narave in okolja, ki sicer nimata zagovornika.  

Po podatkih je bilo od leta 1997 do konca 2019 izdanih 1033 okoljevarstvenih soglasij, le 30 pa jih je Agencija Republike Slovenije za okolje zavrnila. Torej investicijska dokumentacija niti po zahtevanih popravkih ni bila strokovno ustrezna. Nevladne organizacije se v postopke vključujejo redko (pri CIPRI Slovenija so se v zadnjih petih letih odločili za sodelovanje zgolj v postopku pridobivanja okoljevarstvenih soglasij pri gradnji lakirnice Magna).  

Torkov protest »Narave ne damo« je opozoril, da je naravo potrebno braniti, saj nima lastnega zagovornika – razen redkih nevladnih organizacij, civilnih iniciativ in pogumnih posameznikov. Izkazal je podporo javnim institucijam, ki morajo poleg mnenja na okoljevarstveno soglasje investitorju po določilih »proti korona mega zakona« predlagati tudi predloge za izboljšanje predlagane dokumentacije, s tem pa se odmikajo od svojega osnovnega poslanstva – varstva javnega dobrega.  

Protest, ki ga je organiziralo gibanje Balkan River Defence, je preko spleta podprlo kar 11.000 ljudi, ki so poslal e-sporočila poslancem in poslankam, na dežju pa se jih je združilo več kot 800.