Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Ne krop ne voda

19.09.2017
Ljudje v Alpah so se že zdavnaj navadili na tuje obraze, razlikovanje med domačinom in turistom ni več potrebno. Potrebne pa so nove povezave, saj bo le tako mogoče tudi v prihodnje zagotavljati izvajanje osnovnih javnih storitev in socialno kohezijo.
V alpskih mestih kot je na primer Annecy/F, so meje med domačini in gosti zabrisane. © Antoine Berger
Image caption:
V alpskih mestih kot je na primer Annecy/F, so meje med domačini in gosti zabrisane. © Antoine Berger

Novejša zgodovina Alp je tesno povezana z zgodovino turizma kot celoto odnosov in pojavov. Od prvih potovanj dalje, poznanih pod imenom grand tour, na katerih je angleško plemstvo odkrivalo in raziskovalo pokrajino in znamenitosti po Evropi in s tem seveda tudi Alpah, so Alpe postale vrhunska destinacija v okviru turizma, ki postavlja v ospredje ogledovanje turističnih znamenitosti. In tako je tudi danes. Prebivalci Alp so torej imeli dovolj časa, da so se navadili na tujce, ljubitelje narave in pokrajine ter obiskovalce, katerih vrednote ter navade in običaji se močno razlikujejo od njihovih, alpskih. In kaj se dogaja dve stoletji pozneje z razlikovanjem med turisti in domačini v Alpah, kakšni so odnosi med tema dvema skupinama prebivalstva? Vprašanje ni enostavno, saj je turizem s svojimi socialnimi vplivi zelo kompleksen pojav.
Danes poznamo v Alpah tako veliko različnih tipov turista, da turistične dejavnosti že dolgo ni več možno obravnavati na enostaven in enoten način. Drugače kot pri prvih popotnikih obstajajo zelo različne skupine turistov – od navdušencev nad pohodništvom in priložnostnih plezalcev, izkušenih smučarjev in smučarskih začetnikov do stalnih gostov in dnevnih obiskovalcev z druge strani sveta – in te se v svojem odnosu do Alp med seboj pogosto zelo razlikujejo. Omeniti je treba še prebivalce okoliških mest, ki se občasno odpravijo na krajše, enodnevne izlete v gore. Potem so tukaj še novi sezonski prebivalci, med njimi seniorji, ki glede na letni čas živijo v različnih krajih. Raznolikost turistov in izletnikov je medtem postala že tako velika, da značilnega profila na podlagi socialno-ekonomskih značilnosti oziroma na podlagi motivov ali aktivnosti ne moremo več izdelati.

Little London v Alpah

Med seboj pa se ne razlikujejo le turisti, temveč tudi prebivalci. Alpsko prebivalstvo je že od nekdaj mnogoplastno, nanj v različnem obsegu vplivata prisotnost počitniških gostov in razpoložljivost s tem povezanih virov. Očitno je, da danes vse večji del alpskih prebivalcev postaja odvisen od podobe turizma oz. turističnega gospodarstva v Alpah. V nekaterih dolinah in krajih je turizem daleč najpomembnejša gospodarska panoga. V številne občine se priseljujejo novi prebivalci, čeprav imajo službo v večjih aglomeracijah ob alpskem robu, tj. v Münchnu, na Dunaju, v Milanu, Torinu, Ženevi, Lozani itd. Tako se je, denimo, več sto Angležev preselilo v švicarski Verbier ali francoski Chamonix, ker pa svoje delo opravljajo na daljavo ali so tedenski migranti, še naprej ostajajo »Londončani«. Ti novi prebivalci seveda niso turisti v tradicionalnem pomenu besede, temveč so si Alpe za kraj svojega bivanja izbrali zato, da bi imeli koristi od neposrednega turističnega okolja, v katerem zdaj živijo.

Tradicionalno razlikovanje med turisti in domačini, ki se v javni razpravi pogosto postavlja v ospredje, ne deluje več. Socialni in kulturni izziv, s katerim se morajo danes spoprijemati alpski prebivalci, se zato glasi: ali se lahko uprejo razpadu tradicionalnih socialnih struktur in ekstremni individualizaciji vrednot ter navad in običajev? Kako lahko pri tem pomaga turizem – če sploh? Ali še zmorejo, ne glede na to, ali gre za domačine, priseljence ali tranzitne turiste, oblikovati nove, stabilne skupnosti in povezave, še zlasti ko gre za uresničevanje ciljev, kot so varstvo pokrajine, življenje v skupnosti in zagotavljanje osnovnih javnih storitev? Vse našteto danes na območju Alp še obstaja, a prihodnost lokalnih skupnosti v Alpah je močno odvisna od tega, ali bodo vse strani sposobne navezati in tudi ohraniti nove socialne vezi med vsemi prebivalci – domačini ali priseljenci ali pa turisti, katerih doba bivanja v počitniškem kraju je krajša oz. daljša – ter se skupaj boriti za svoje naravno okolje.

Bernard Debarbieux, Univerza v Ženevi, Švica

Od turitične destinacije do življenjskega prostora

Na Južnem Tirolskem so se lotili vprašanja, kako deluje proces oblikovanja blagovne znamke navznoter. Včasih je bila blagovna znamka usmerjena predvsem v turizem in pokrajino, danes pa je v procesu oblikovanja blagovne znamke v ospredju vizija, ki predvideva krepitev Južne Tirolske v smislu življenjskega prostora. Odgovorni snovalci krovne znamke Dachmarke Südtirol zato želijo, da bi ljudje Južno Tirolsko doživljali kot »raznoliko simbiozo alpskega in sredozemskega, spontanosti in zanesljivosti, narave in kulture«, in jo kot tako ponudili turistom – vse to v prepričanju, da je lahko ponudba za počitniške goste in stranke verodostojna le, če je v skladu s tem, kar imajo radi in cenijo tudi domačini, pojasnjuje Thomas Aichner, odgovoren za odnose z javnostmi pri IDM Südtirol, in doda: »Strateški proces je zagotovo pripomogel h koheziji Južne Tirolske.«
Andreas Riedl, direktor CIPRE Južna Tirolska, podpira tovrstna prizadevanja, ki ne upoštevajo samo turističnega vrednotenja destinacije in poskušajo življenjski prostor dojemati celostno, in obenem dodaja: »Seveda pa tukaj drug ob drugega trčita želja in realnost ‚najbolj zaželenega življenjskega prostora v Evropi‘, kar kaže primer uporabe pesticidov v intenzivnem sadjarstvu ali pa negativni vplivi, ki so posledica vedno večjega pritiska turistične dejavnosti na tamkajšnji prostor.«

shranjeno pod: Turizem, Alpe na odru