Slovenija je bila prva tranzicijska država, ki je po preobratu ustanovila urad, pristojen za enake možnosti žensk in moških. A kdor misli, da se je enakosti med spoloma v Sloveniji in drugih srednjeevropskih državah namenjalo več pozornosti in podpore šele po letu 1990, se moti. O tem priča moja zgodba.
Rojena sem bila v Halozah, takrat še večinoma nerazvitem delu Slovenije. Že v srednji šoli sem morala delati, da sem zaslužila denar, saj so moji starši le s težavo preživljali družino. V takih razmerah sem se hitro naučila, da je treba biti ustvarjalen in znati izkoristiti vsako priložnost za uresničitev svojih sanj. S takim odnosom so mladi v nekdanji Jugoslaviji – ne glede na to, ali je šlo za moške ali ženske – imeli številne priložnosti. Študirala sem lahko na pariški Sorboni, pa čeprav sem si morala denar za preživljanje zaslužiti kot pomivalka posode in au-pair. Leta 1985 mi je takratni predsednik slovenske gospodarske zbornice predlagal, naj v Sloveniji ustanovim sodobno poslovno šolo. Na to ni vplivalo dejstvo, da sem ženska – svojo priložnost sem enostavno izkoristila.
Ko sem prvič slišala za »stekleni strop«, sem že bila direktorica poslovne šole. V zadnjih treh desetletjih se je na slovenskih visokih šolah število moških diplomantov povečalo za 130 odstotkov, število ženskih diplomantk pa za 300 odstotkov. Leta 2012 so ženske v Sloveniji predstavljale že skoraj dve tretjini visokošolskih diplomantov. In kje so te ženske danes? Na naših tečajih za mlade vodilne kadre znaša delež žensk blizu 50 odstotkov, včasih celo več. Pri magistrskem študiju in daljših študijskih programih se delež žensk zmanjša na 30 odstotkov, na seminarjih za najvišje vodilne delavce pa je ta delež še nižji.
Kje so direktorice, kje so ženske na vodilnih položajih? Prvi argument je seveda, da imajo družino, vendar pa imajo večinoma tudi partnerja. Če je to glavni vzrok za majhno število vodilnih žensk, mora za to obstajati tudi rešitev.
Zato moj nasvet mladim ženskam: ne izberite najlažje poti, iščite izzive in ne krivite drugih, ko vam ne uspe. Za svoj neuspeh ne pripisujte odgovornosti sistemu, staršem, učiteljem, sodelavcem ali partnerjem. Vedno znova poskušajte, odkrivajte in razvijajte svoje sposobnosti. Poiščite si mentorja ali mentorico, ki ji zaupate. Sodelujte v mednarodnih mrežah, podpirajte se med seboj – in nikoli ne obupajte!   

Danica Purg
direktorica IEDC – Poslovne šole Bled, Slovenija