Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Nas bo makroregija vendarle potisnila korak naprej?

02.09.2014
Koliko pomembnih političnih projektov je že bilo zatrtih v kali in koliko pomembnih gospodarskih vprašanj še vedno čaka na odgovor! Kaj pa strategija EU za alpsko makroregijo – sodi tudi ta v to skupino? Odgovor je ne, a le v primeru, če se bo lotila pravih vprašanj ter omogočila obširno in kakovostno razpravo.
Image caption:
Od prejemnika do pošiljatelja: v sistemu večnivojskega vodenja ima prebivalstvo aktivno vlogo. © Walter Reich, pixelio.de

Dogme o gospodarskem liberalizmu, ki mu je sledil neoliberalizem, in o gospodarski rasti so, tako kot povsod drugod, tudi v Alpah trdno zasidrane. Stopnja rasti in bruto domači proizvod (BDP) sta vodilna kazalca blaginje in napredka nekega naroda. Pri določanju stopnje blaginje v državi se ne upoštevajo dejavnosti brez denarne protivrednosti niti kakovost socialnih vezi, kaj šele naravno in kulturno bogastvo. Gledano s takega vidika, so Alpe po koncu vojne „nazadovale“. Kot v svojem intervjuju zatrjuje Bernard Debarbieux (na str. 14), danes ni več tako. Je pa tedanja državna in gospodarska politika v Alpah povzročila nove probleme: podnebne spremembe, konflikte, povezane s prehodom v nizkoogljično družbo in gospodarstvo, globalizacijo gospodarstva, povečanje socialnih in ekonomskih razlik med posameznimi dolinami, demografske spremembe, naraščajoče potrebe po mobilnosti, ogroženost biotske raznovrstnosti in okolja. Alpska makroregija, za katero so pobudo dale številne regije, bo morala biti toliko bolj ambiciozna, da bo za te izzive našla prave odgovore. Nalogo otežuje še dejstvo, da je makroregija sama po sebi rezultat neoliberalnega načina mišljenja, iz katerega izhaja strategija Evropa 2020. Pa lahko makroregija zagotovi razpravi novo usmeritev?

BLAGINJO JE TREBA OPREDELITI NA NOVO

Če smemo verjeti Albertu Einsteinu, potem „problema ni mogoče rešiti na način, ki je ta problem ustvaril“. Zato je iluzorno verjeti, da je gospodarsko, socialno, ekološko in politično krizo na območju Alp mogoče učinkovito rešiti, ne da bi najprej razmislili o neoliberalni logiki in političnem sistemu, ki to logiko podpira. Kot med drugim predlaga sociologinja Dominique Méda, bi torej zato morali začeti odprto razpravljati o modelu, ki bi temeljil na povečanju vrednosti tistih dejavnikov blaginje, ki so bili doslej zanemarjeni. Ustvariti bi morali nove kazalnike blaginje, tako da bi na primer kupno moč nadomestila „moč trajnostne rabe“ ali pa „moč kakovostnega življenja“, kvantitativni pristop pa kvalitativni. Razprava mora potekati na vseh ravneh, kjer gre za vprašanje prihodnosti, in ena od njih je makroregija.

NOVA BLAGINJA – NOVA DEMOKRACIJA

V razpravi o novi blaginji ali novih vrednotah so potrebni novi načini razmišljanja, odločanja in ravnanja. Pogoj za to je obnova naših demokratičnih procesov, obenem pa je to tudi priložnost. V dokumentu iz leta 2013 so pobudniki makroregije pozvali predstavnike civilne družbe k sodelovanju pri oblikovanju strategije, ki „nudi okvir za vodenje in sodelovanje na vseh ravneh, med državami članicami in nečlanicami EU, alpskimi regijami od vzhoda proti zahodu ter severa proti jugu kakor tudi med obstoječimi organizacijami in ustanovami. Tak način vodenja naj bi zagotovil predvsem razumljivo in odprto sprejemanje odločitev, ki bo transparentno in bo socialno pravično (gl. 96. štev. revije Alpe na odru Zgôdi se naša volja).

KDO IMA LEGITIMNOST?

To je velik projekt, ki potrebuje podporo vseh: prebivalcev (tako imenovane civilne družbe), izvoljenih predstavnikov, upravljavcev, podjetnikov, znanstvenikov.  Vodenje, governance, temelji na spremenjeni vlogi izvoljenih predstavnikov in upravnih organov, ki v procesu pogajanj s civilno družbo postanejo predvsem posredniki. Državljani in državljanke imajo v takem sistemu večstopenjskega vodenja aktivno vlogo, pristojnosti za sprejemanje odločitev in odgovornosti pa ne prenašajo več na „avtoritete“. Državljani in državljanke niso več samo volivci, davkoplačevalci ali prejemniki storitev, temveč s svojimi idejami in izkušnjami aktivno prispevajo k razvoju inovativnih procesov, proizvodov ali storitev in s tem k reševanju izzivov, s katerimi se srečuje družba. Zagotovo obstaja pri utiranju nove poti določeno tveganje. A prav tako je tvegano ostati na stari poti.

IZKORISTIMO PRILOŽNOST

Omogočiti prebivalcem in akterjem v Alpah, da skupaj oblikujejo svojo prihodnost, podpirati spremembe, ki vodijo v novo blaginjo in sodobno demokracijo, ustvarjati nove ideje za prihodnost – vse to mora biti cilj strategije EU za Alpe. Le v kreativnem in odprtem procesu bo namreč mogoče poiskati odgovore na vprašanja, ki se zastavljajo na področju gospodarstva, prometa, energije (str. 19), demografije, biotske raznovrstnosti in pokrajine.

Claire Simon
CIPRA International

 

Revija Alpe na odru je brezplačno objavljena na: http://www.cipra.org/alpe-na-odru