Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

Na poti k podnebno nevtralnim Alpam

Podnebni štrajki, med drugim tudi v Bernu v Švici, so podnebne spremembe pripeljali na cesto in v politiko. (c) Pascal Staedeli

Preteklo leto 2019 se bo v zgodovino vpisalo kot leto, v katerem je politika podnebno krizo prvič prepoznala kot resen izziv. Z dokumentom Alpski sistem podnebnih ciljev 2050 so alpske države predložile podroben instrument za ukrepanje na tem področju – zdaj je čas, da ga začnejo uresničevati.

Podnebna kriza je predramila mlade, ti pa spreminjajo alpsko politiko. Že na evropskih volitvah spomladi 2019 so močno zmagale zlasti stranke, ki zahtevajo odločnejše ukrepanje pri spopadanju s podnebnimi spremembami. Tak trend se razteza tudi čez celoten alpski lok, od Francije prek Nemčije do Avstrije, prek nacionalnih in regionalnih parlamentov in vlad. Največ so pri tem pridobile »tradicionalne« podnebne stranke, npr. zelene stranke, kot so jeseni 2019 prepričljivo potrdile volitve v spodnji dom avstrijskega zveznega parlamenta in švicarske parlamentarne volitve. A kako hitro in dosledno se bo politika dejansko posvetila podnebni krizi? Ali za to obstajajo ustrezne podlage, podpora, smernice za delovanje? Kdo je za to usposobljen?
Manj znano, a pomembno za vse vpletene v posameznih državah
je, da cilji za to obstajajo in da je v pripravi načrt izvajanja ukrepov za blažitev globalnega segrevanja in obvladovanje njegovih posledic na območju Alp. Pod predsedstvom prizadevnega in kompetentnega Avstrijca Helmuta Hojeskyja, vodje Oddelka za podnebno politiko v avstrijskem Zveznem ministrstvu za trajnostni razvoj in turizem, so predstavniki vseh alpskih držav v sodelovanju z organizacijami civilne družbe, med njimi s CIPRO, pripravili dokument Alpski sistem podnebnih ciljev 2050, ki ga je 15. Alpska konferenca osmih alpskih držav v Innsbrucku aprila 2019 uradno ocenila kot primernega in ga predlagala v izvajanje.

Podnebni cilji za naslednjih trideset let

Kot je zapisano v omenjenem dokumentu, »so dodana vrednost Alpskega sistema podnebnih ciljev (...) posebne značilnosti alpskega območja in obstoječa izkušnja Alpske konvencije.« Njegov poglavitni cilj je Alpe do leta 2050 preobraziti v podnebno nevtralen in podnebno odporen prostor in to na dvanajstih za podnebje pomembnih delovnih področjih od prostorskega načrtovanja, prometa, naravnih nesreč, biotske raznovrstnosti pa vse do turizma. Kdor bo dokument natančno prebral, bo spoznal, kako ambiciozno so zastavljeni nekateri od ciljev, pa naj gre za prednostne področje varstva podnebja in prilagajanja na podnebne spremembe v procesih prostorskega načrtovanja ali pa za celovito izkoriščanje potencialov obnovljivih virov energije za pokrivanje potreb po električni in toplotni energiji ter mobilnosti.
Podcilji v dokumentu kažejo smer, kot na primer v prometnem sek
torju, kjer naj bi se tranzitni tovorni promet prek Alp do leta 2050 na razdalji 300 in več kilometrov povsem preusmeril na železnico, v cestnem prometu pa naj bi po zaslugi emobilnosti in novih pogonskih tehnik prešli na vozila brez emisij CO2. V turizmu naj bi dosegli podnebno nevtralnost, in sicer s turističnimi destinacijami brez avtomobilov ter s sistemi upravljanja z energijo in ravnanja z okoljem v hotelih in restavracijah. Alpski sistem podnebnih ciljev 2050 izpostavlja tudi nujnost krepitve biotske raznovrstnosti in ekosistemov, upravljanja z gorskimi gozdovi in vodo, varstva tal, trajnostnega razvoja hribovskega kmetijstva ter občin, raziskovalne dejavnosti in razvoja. Načrt za obvladovanje tveganj in monitoring permafrosta in erozijskih procesov na celotnem območju Alp naj bi prispeval k obvladovanju vedno bolj nevarnih naravnih nesreč in k zagotavljanju dostopnosti alpskega območja. Alpski sistem podnebnih ciljev 2050 vključuje vse navedene teme.

Skupaj naredimo več!

Okoljski ministri in ministrice iz alpskih držav pripravljajo v okviru posvetovalnega odbora za alpsko podnebje (Alpine Climate Board), ki ga vodi Helmut Hojesky, nujno potrebne ukrepe, da bi postavljene cilje dejansko dosegli do leta 2050. Helen Lückge, ki ta proces spremlja kot zunanja svetovalka za podnebno, okoljsko in prometno politiko, je prepričana, da so ovire za uresničevanje projektov varstva podnebja in prilagajanja posledicam podnebnih sprememb pomanjkljiva medsebojna povezanost med različnimi pristojnimi političnimi ravnmi ter manjkajoča usklajenost med zasebnimi in javnimi projekti. S tesnejšim sodelovanjem bi lahko nastale nove spodbude, denimo z doseganjem višje stopnje politične sprejemljivosti ali pa z delitvijo stroškov in informacij, meni Lückgejeva: »Mislim, da bi bil uspeh, če bi posvetovalni odbor za alpsko podnebje v zvezi s tem lahko začel izvajati nekatere pilotne projekte in bi tako zbral podatke o boljši izvedljivost podnebnih projektov, saj bi bilo to v skladu z načelom vzorčnih regij, kot ga opredeljuje ciljni sistem.« Da bi se to zgodilo, pa nenazadnje potrebujemo interes, nove ideje, sodelovanje in pritisk od zunaj – mladostno zahtevnega in izkušeno vztrajnega. Lanske volitve za podnebje so politikom določile jasno nalogo: če želite zavarovati svoje prebivalstvo in mu pomagati, začnite ukrepati.


Alpski sistem podnebnih ciljev 2050: www.alpconv.org

e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.