Image caption:

Delavnica Vročinski val v mojem mestu, foto: Samo Kham.

Ker se v zadnjih letih vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebne krize, smo želeli s  študentskim forumom udeležence opolnomočiti za naslavljanje izzivov, s katerimi se bodo zaradi posledic podnebnih sprememb srečevali. Za uspešno reševanje podnebnih izzivov potrebujemo ustrezno usposobljenost in ozaveščenost (bodočih) odločevalcev, strokovnjakov in posameznikov.

Letošnja izvedba formula je bila že druga zapovrstjo, v lanskem letu smo nadgrajevali znanje o komunikaciji podnebnih sprememb, letos pa smo se posvetili vplivu podnebnih sprememb na javno zdravje in biodiverziteto. 

Študentje so v treh dneh  spoznali smiselnost načrtovanja zelenih površin za izboljšanje javnega zdravja ter zmanjševanja posledic vedno pogostejših vremenskih ekstremov, ki so posledica podnebnih sprememb. Seznanili so se z mestnim toplotnim otokom v Ljubljani, metodologijo merjenja in ukrepi za zmanjšanje vpliva toplotnega otoka. Gozd predstavlja 58 % površja Slovenije, zato smo gozd kot ekosistem obravnavali tako skozi prizmo podnebnih scenarije v Alpah kot vpliva podnebnih sprememb na gozd in različne nivoje biodiverzitete.  Zanimalo nas je, kaj se dogaja z življenjskim prostorom divjega petelina in belke ter evropskimi strateškimi in zakonodajnimi ukrepi na področju biodiverzitete. V delavniškem delu so se postavili v vlogo odločevalcev in reševali krizo vročinskega vala v mestu ter izmerili temperaturo novicam. Na terenu, v Mestnem gozdu Celje, smo si ogledali kako izgleda gospodarjenje z mestnim gozdom, ohranjanje in pomen biodiverzitete gozda za mesto ter pomen gozda za javno zdravje in izobraževanje.

Temperatura zraka narašča hitreje od globalnega povprečja

V Alpah temperatura zraka narašča hitreje od globalnega povprečja, narašča tudi število vročih dni s temperaturo nad 30 °C, prav tako količina padavin pozimi narašča, poleti pa upada. Obilnejše padavine so vse bolj pogoste in intenzivne, enako velja za  nevihte. Spopadanje s podnebnimi vplivi zahteva tako varstvo kot tudi prilagajanje podnebju.

Zdravstven turizem je nastajajoča panoga, Alpe pa so ekosistem z visoko vrednostjo na naravi temelječih in zdravju spodbujajočih turističnih proizvodov.

Več o podnebnih scenarijih Alp in njihovih pozitivnih učinkih na zdravje sta predstavila dr. Arnulf Hartl in dr. Bischof Michael s Paracelsus medicinske univerze v predavanju z naslovom: Healing Alps – Health promoting Assets and potential Threat Scenarios of the Alpine Space in times of Climate Change

Zelene površine kot vidik zagotavljanja dobrega počutja, zdravja in kakovosti bivanja

Prisotnost naravnih prvin zagotavlja številne koristi in pozitivne učinke, ki jih imajo zelene površine na kakovost okolja tako v pogledu izboljšanja kakovosti zraka in vode ter zvočnega okolja kot tudi blaženja toplotnih otokov in ustvarjanja prijetnih mikroklimatskih in ambientalnih pogojev. Zelene površine v mestih zagotavljajo tudi ekosistemske storitve in biodiverziteto. Zaradi svojih naravnih značilnosti so tudi tisti urbani prostori, ki ljudem omogočajo stik z naravo, ki je s številnimi raziskavami prepoznan kot eden izmed najpomembnejših vidikov zagotavljanja dobrega počutja, zdravja in kakovosti bivanja, dela in drugih dejavnosti v mestih in naseljih.

Več si lahko preberete oz. poslušate v predavanju mag. Ine Šuklje Erjavec z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije z naslovom: Načrtovanje zelenih površin v podporo javnemu zdravju.

Ustrezna drevnina lahko pripomore tudi k zmanjšanju padavinske vode ob neurjih in močnih nalivih

Ekološka vloga krajinskega oblikovanja se nanaša na zagotavljanje in ohranjanje kakovosti človekovega in naravnega okolja. S kakovostnim krajinskim oblikovanjem in ustrezno načrtovanim rastlinskim sortimentom, z drevesi, grmovnicami in trajnicami nižamo temperaturo zraka v mestih in izboljšujemo mestno klimo. S pomočjo drevnine in ustrezno urejenim odvodnjavanjem lahko zmanjšamo količino padavinske vode ob neurjih in močnih nalivih. Nekatere rastlinske vrste lahko zmanjšajo onesnaženost tal in vplivajo na prevetrenost prostora. Iglavci in listavci z dlakavimi listi pripomorejo k zmanjševanju količine prašnih delcev in plinov onesnaževalcev.

Več o ekološki vlogi krajinskega oblikovanja je v svojem predavanju predstavila Živa Pečenko z nemškega krajinskoarhitekturnega biroja Wette+Küneke GBR Landschaftsarchitekten.

Toplotni otok - potencialna grožnja kakovosti življenja v mestu

Obstajajo številni ukrepi za blaženje učinkov toplotnega otoka. V splošnem velja, da ukrepi trajnostnega razvoja v mestu sledijo ukrepom blaženja toplotnega otoka. Najpomembnejše je, da se pojav toplotnega otoka prizna in prepozna kot potencialno grožnjo kakovosti življenja v mestu, ki zlasti poleti lahko predstavlja tudi zdravstveno grožnjo vsem, ki slabo prenašajo velike toplotne obremenitve. Problematiko pregrevanja mesta je potrebno uvrstiti v dokumente o razvoju mesta (npr. prometna politika, energetska politika, politika prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb, prostorska politika) in spremljati mestno podnebje z integracijo obstoječih postaj ARSO in MOL.

Več o tem, zakaj nastane mestni toplotni otok, kakšne so njegove posledice in kako ga lahko omilimo, je na primeru mestnega toplotnega otoka v Ljubljani predstavil izr. prof. dr. Matej Ogrin z Oddelka za geografijo, Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani.

Obnova je najučinkovitejši ukrep za preprečevanje vplivov podnebnih sprememb in izumiranja vrst

Evropska strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in Zakon EU o obnovi narave sta evropski prispevek k reševanju svetovne krize na področju biotske raznovrstnosti in podnebja.  V obeh so navedeni ambiciozni in jasni cilji na evropski in nacionalni ravni. Cilj strategije je, da bo biotska raznovrstnost v Evropi do leta 2030 na poti okrevanja v korist ljudi, planeta, podnebja in našega gospodarstva v skladu z Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah. Zakon daje strategiji moč. Cilj zakona EU o obnovi narave je obnoviti ekosisteme, habitate in vrste na kopnem in morju EU, tako da se  omogoči dolgoročna in trajnostna obnova biotsko raznovrstne in odpornosti narave ter prispeva k doseganju ciljev EU na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam. Zakon (EU Nature Restoration Law) določa cilje in obveznosti držav članic za ekosisteme (kopenske, obalne, sladkovodne, morske, urbane, gozdne in kmetijske), povezanost rek in naravno funkcijo poplavnih območij ter opraševalce. 

Več lahko izveste v predavanju Serene Arduino s CIPRE International z naslovom: Two pearls for biodiversity: the European Biodiversity Strategy for 2030 and the EU Nature Restoration Law.

Zmanjšuje se delež ključnih drevesnih vrst - bukve, smreke in jelke

Zaradi spreminjanja podnebja na globalni in lokalni ravni v zadnjih desetletjih so učinki na gozdove vse bolj izraziti. Vplive podnebnih sprememb v gozdovih pospešujejo tudi različne biotske in abiotske motnje (npr. poškodbe zaradi podlubnikov, vetrolomi, žledolomi, požari), ki lahko letno povzročajo škodo na več kot 1 % lesne zaloge gozdov. V skladu s predvidevanji vplivov podnebnih sprememb na gozdne ekosisteme v Sloveniji se v zadnjem obdobju zmanjšuje skupni delež ključnih drevesnih vrst (bukev, smreka in jelka). Pri gospodarjenju z gozdovi je treba vzdrževati naravno biotsko raznovrstnost na čim višji ravni ter skrbeti za razgibano, raznomerno strukturo gozdnih sestojev, vendar pa je pri tem treba ohranjati čim bolj strnjene gozdne sestoje brez velikih sestojnih vrzeli, ki bi dodatno povečale negativne učinke podnebnih sprememb.

Več o vplivu podnebnih sprememb na gozd in njegovi biotski raznovrstnosti lahko izveste v predavanju doc. Dr. Lada Kutnarja z Gozdarskega inštituta Slovenije z naslovom: Biotska raznovrstnost gozdov v Sloveniji in vplivi podnebnih sprememb.

S trajnostnim upravljanjem z gozdovi je mogoče ublažiti podnebne spremembe in prispevati k podnebnim ciljem

Podnebno pametno gozdarstvo - blažitvene učinke je mogoče doseči s tremi pristopi, in sicer z zmanjšanjem emisij oz. povečanjem ponorov, prilagajanjem in krepitvijo odpornosti gozdov na podnebne spremembe ter trajnostnim povečevanjem produktivnosti gozdov in prihodkov. Pri teh pristopih so na voljo različni ukrepi, kot so pogozdovanje, obnova in sanacija gozdov, preventivni ukrepi pred gozdnimi požari, prilagajanje drevesne sestave, izboljšanje starostne strukture gozdov, izkoriščanje produkcijskega potenciala rastišč, raba lesa in lesnih izdelkov (npr. nadomeščanje fosilno intenzivnih materialov) in shranjevanje ogljika v lesnih izdelkih z dolgo življenjsko dobo.

O Blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje s trajnostnim upravljanjem gozdov je predaval dr. Boštjan Mali z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Zaradi segrevanja ozračja se bo v prihodnosti populacija belke verjetno najhitreje zmanjšala

Divji petelin in belka  se v času gnezdenja zadržujeta na nižjih rastiščih, preostanek leta pa v višjih legah - na robu oz. najvišjih območjih potencialnega habitata. Poleg slednjega se divji petelin izogiba tudi potem in cestam. Zaradi podnebnih sprememb sta obe vrsti vezani na skrajne, najvišje predele potencialnih habitatov. Populacija belke se bo v prihodnosti verjetno najhitreje zmanjšala zaradi segrevanja ozračja, saj je v višjih legah (nad 2500 m) zaradi oblike terena zelo malo primernih površin. Podobno bodo podnebne spremembe prizadele tudi divjega petelina.

O tem, Zakaj divjemu petelinu in belki zmanjkuje tal pod nogami je predaval Tomaž Mihelič z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Globalne smernice in upravljanje za izboljšanje ohranjanja biodiverzitete ne smejo biti usmerjene le na najbolj ogrožene vrste ampak na celoten ekosistemski nivo

Splošne globalne smernice in upravljanje za izboljšanje ohranjanja biodiverzitete pod vplivi podnebnih sprememb verjetno ne bodo zadostovale, v kolikor bodo usmerjene le na posamezne najbolj ogrožene vrste, ampak bi se morale usmeriti na ekosistemski nivo. V Sloveniji smo na stičišču štirih velikih geografskih regij in tako raznoliko okolje je eden ključnih razlogov, zakaj imamo v Sloveniji veliko biodiverziteto in različne ekosisteme. Takšna raznolikost zahteva raznolikost pristopov k usmerjenemu upravljanju za čim bolj učinkovito blaženje posledic podnebnih sprememb. 

Več o vplivu podnebnih sprememb na različne nivoje biodiverzitete: od vrste do ekosistema lahko poslušate v predavanju dr. Anamarije Žagar z Nacionalnega inštituta za biologijo.

“Uvajanje podnebnih vsebin v slovenski izobraževalni sistem predstavlja poseben izziv, saj so pri oblikovanju izobraževalnih programov visoke šole in fakultete avtonomne. Naslavlja ga projekt LIFE IP CARE4CLIMATE, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor RS. Projekt naslavlja problematiko podajanja usklajenih, strokovnih in kakovostnih vsebin, povezanih s podnebnimi spremembami in nizkoogljično družbo v višješolskih in visokošolskih izobraževalnih programih, krepi kompetence, poglablja povezave med slovenskimi ustanovami višjega in visokega šolstva ter deležniki prehoda v nizkoogljično družbo v Sloveniji in Evropi.”