Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

Kriza kot priložnost

© Johannes Gautier

Podnebne spremembe, spremembe v vedenju turistov, pozidava pokrajine – izzivi v turizmu so ogromni. Trajnostni proces je La Grave sprožil v stiski.

Francoska občina La Grave želi na področju turizma doseči preobrat. Zimskošportno središče, ki leži na okoli 1200 m. n. v., je pozimi prava meka za privržence prostega smučanja. A smučarsko infrastrukturo predstavljata le kabinska žičnica iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in dve vlečnici na območju ledenika. Tu sta še dve progi in dve gostišči. Reševalne službe ni. Lani se je po treh desetletjih iztekla veljavnost koncesije za upravljanje kabinske žičnice. Občinska blagajna se je izpraznila in v kriznem obdobju je občina komajda preživela. Poleg tega se je zaradi vedno krajših smučarskih sezon in težav z dovozno cesto zmanjšalo število turistov. Prenehanje veljavnosti koncesije pa je občino spodbudilo, da se je soočila s svojo prihodnostjo. Nastale razmere so izzvale precej burno razpravo. Mnogi so upali, da bo žičniško podjetje iz enega od sosednjih smučarskih središč, Alpe d’Huez ali Les Deux Alpes, prevzelo staro kabinsko žičnico, uredilo nove proge in postavilo več žičniških naprav. Veliki smučarski središči z ogromnimi apartmajskimi naselji sta pol ure vožnje z avtom oddaljeni od La Grava, izvedljiva bi bila tudi povezava prek gore. A protiutež takim načrtom je postala interesna skupina, ki si v La Gravu ne želi novih in hitrejših prevoznih sredstev in naprav kakor tudi ne novih smučarskih prog, barov, hotelov. Člani skupine delujejo v duhu svojega gesla »Keep La Grave Wild« in ne želijo, da se zimska sezona ohrani v sedanji obliki, temveč se zavzemajo za uveljavitev celostnega koncepta, na podlagi katerega bo določena nadaljnja strategija razvoja. Tveganja, ki bi se pri tem pojavila, bi bilo mogoče porazdeliti tako, da bi se, denimo, infrastruktura uporabljala tudi v poletni sezoni, poti za gorske kolesarje bi morale biti privlačneje urejene in kot take privabiti nove turiste. Tudi okrepitev kmetijstva in proizvodnje obnovljivih virov energije sta na prednostnem seznamu skupine. Za morebitni prevzem koncesije in obratovanja kabinske žičnice je skupina organizirala tudi akcijo zbiranja denarnih sredstev v obliki množičnega financiranja.

ODKRIVANJE ZAKLADOV

Koncesije za upravljanje kabinske žičnice pa interesna skupina vendarle ni dobila. Maja 2017 je bila namreč sprejeta odločitev, da bo upravljanje prevzelo žičniško podjetje iz sosednjega Alpe d’Hueza, vendar pod pogojem, da La Grave ohrani svoj značaj. Gibanje »Keep La Grave Wild« je še vedno aktivno, saj želijo njegovi člani zagotoviti, da bo dana obljuba tudi dejansko izpolnjena. Vanessa Beucher, ena od članic gibanja, akcijo množičnega financiranja kljub vsemu oce njuje kot uspešno. Vsoto, ki so jo zbrali, bodo namenili uresničevanju trajnostnega razvoja vasi, še pomembneje pa je, pove Beucherjeva, da se je v regiji razprava o tej problematiki sploh začela: »Prav neverjetno je, koliko ljudi je podprlo naša prizadevanja.« Ravno tako pomembni, kot je medsebojno povezovanje, so vidni rezultati, kot je npr. ureditev nove gorskokolesarske poti.

Svoj boj bijejo tudi v sosednjem Alpe d’Huezu, kjer na turiste in smučarje čakajo apartmajska naselja in urejene smučarske proge. To smučarsko središče je tako kot bližnji Les Deux Alpes eno največjih smučarskih destinacij v Alpah. A tudi tukaj podnebne spremembe ter spremenjeno vedenje obiskovalcev in turistov in njihove nove potrebe sprožajo včasih tudi sporna vprašanja, kot so nadaljnja širitev infrastrukture, urejanje dostopa do doslej neokrnjenih predelov pokrajine, financiranje spornih projektov z davkoplačevalskim denarjem ali t. i. eventizacija ponudbe. Številni turistični delavci še vedno iščejo rešitve v uporabi sistemov za umetno zasneževanje in zahtevajo milijonske investicije za vzpostavitev povezav in širitev obstoječih smučišč.

POSTAVITI JE TREBA PRAVA VPRAŠANJA

Pavšalnih rešitev ni. Pomembno je, da so postavljena prava vprašanja. Kako lahko občine svojim prebivalcem in turistom zagotavljajo kakovostno življenje? Kako izkoriščati, obenem pa dolgoročno zavarovati obstoječe vire? Katere strategije so dolgoročno perspektivne in sprejemljive? Tukaj so še posebno izpostavljene turistične destinacije na nižjih in srednje visokih legah.

Narava, drevesa, skale, kamenje, gamsi, cvetje, nebo – vse to je bogastvo, ki vabi ljudi v gore vse dni v letu. Medtem ko je možnosti za doživljanje narave ogromno, pa marsikje ni možnosti, da bi turistom približali kulturo, običaje, specialitete in sploh posebnosti domače regije. Katere vire in katera bogastva zagotavlja okolje? Katere sposobnosti in znanje pa imajo zainteresirane strani? Prebivalci Alp so zdaj tisti, da jih ustrezno ovrednotijo.  

shranjeno pod: ,