Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Kombinacija prihodnosti: Vlak in kolo

04.10.2021
Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) je v sodelovanju z Občino Borovnica in Tehniškim muzejem Slovenije (TMS), v okviru Evropskega tedna mobilnosti 2021 in evropskega leta železnic, v petek, 17. 9. 2021, v prostorih Tehniškega muzeja Slovenije, v Bistri, pri Vrhniki, organizirala posvet »Vlak in kolo v letu železnic«.

Posveta so se poleg organizatorjev in predstavnika slovenskih železnic udeležili predvsem predstavniki turističnih organizacij z različnih koncev Slovenije ter kolesarski aktivisti, ki si prizadevajo za boljše storitve za kolesarje v slovenskem železniškem potniškem prometu.

Ključne ugotovitve posveta:

  • Povpraševanje po »železniških« storitvah za kolesarje, kot so možnost hitrega in neoviranega dostopa do varnega parkiranja koles čim bližje peronom potniškega prometa, prevoz koles na vlakih ter varno shranjevanje koles in prtljage kolesarskih popotnikov na železniških postajah, vse bolj narašča tudi pri nas.
  • Turistične organizacije in ponudniki turističnih storitev se,  z nekaterimi izjemami, še premalo zavedajo pomena razvoja in vpliva železniškega prometa na dostopnost in privlačnost turistične ponudbe, zlasti za turiste iz nam bližnjih zahodnoevropskih držav.
  • Slovenske železnice z uvajanjem novih, potnikom z gibalno oviranostjo prijaznih garnitur ter izgradnjo pokritih kolesarnic ob prenovi postajališč, delajo pomembne in opazne korake k boljši integraciji prevozov z vlakom in kolesom oz. boljšim storitvam za različne vrste kolesarjev.
  • Znižanje cene za prevoz koles, brezplačen prevoz za upokojence, veljavnost študentskih in dijaških mesečnih kart za ves javni prevoz v državi ter cenovno zelo ugodni paketi za družine in prevoz ob vikendih in praznikih so sicer zelo dobrodošli, vendar zlasti pri delovno aktivni populaciji ne morejo odtehtati potrebe po krajših potovalnih časih in bolj pogostih ter usklajenih železniških potniških povezavah.
  • Poleg posodobitve voznega parka, prenove glavnih prog in kapacitet za parkiranje koles na železniških postajah, je potrebno hitreje in bolj odločno pristopiti tudi k prenovi regionalnih in lokalnih prog. Tudi na njih je potrebno zagotoviti kakovostne storitve za kolesarje.
  • Na vseh železniških postajah je potrebno zagotoviti neposreden, neoviran in enostaven dostop kolesarjev do peronov, na vseh postajah v večjih urbanih središčih in turističnih centrih pa tudi zmogljivosti za enostavno in varno hranjenje koles in prtljage kolesarskih popotnikov.

 

 

POTEK POSVETA

Uvodoma sta udeležence pozdravila in jim zaželela uspešen posvet direktorica TMS mag. Barbara Juršič in župan Občine Borovnica Bojan Čebela. Direktorica TMS je izpostavila pomen sodelovanja z Občino Borovnica pri urejanju nujno potrebne obvozne ceste mimo muzeja ter sodelovanja s SŽ Potniški promet in občino pri razvoju novih produktov. Muzej v Bistri bo mogoče obiskati trajnostno - kombinacija prevoza z vlakom do Borovnice ter nadaljevanje s kolesom (izposoja koles) ali z organiziranim avtobusnim prevozom. Borovniški župan je predstavil pomen železnice pri razvoju Borovnice nekoč in danes ter izpostavil vedno boljše sodelovanje s SŽ, tako pri urejanju problemov, ki jih povzroča železniški promet skozi občino kot tudi pri boljših ter tudi kolesarskim turistom prijaznih železniških povezavah kraja.

Andrej Klemenc, ki je na Občini Borovnica zadolžen za razvoj in razvojne projekte, po drugi strani pa v imenu slovenske in ljubljanske kolesarske mreže s SŽ sodeluje pri izboljšanju storitev za kolesarje, je predstavil relevantne cilje Celovite prometne strategije Občine Borovnica ter že izvedene dejavnosti. Med drugimi izgradnja P+R in B+R parkirišča pri železniški postaji s  kohezijskimi sredstvi EU in RS. V prihodnjem letu načrtujejo tudi izgradnjo kolesarske povezave med železniško postajo v Borovnici in gasilskim domom na Bregu pri Borovnici, pri kateri bo rekonstruiran tudi pripadajoči del regionalne ceste. Predstavil je tudi potenciale za razvoj kolesarskega turizma v občini v navezavi na prevoz z vlakom.

Primož Kokalj je kot predstavnik SŽ Potniški promet predstavil predvidene ključne posodobitve slovenskega železniškega omrežja in nakup novih vlakovnih garnitur, ki je že prispeval k občutnemu izboljšanju možnosti za prevoz koles na slovenskih vlakih in bo v naslednjih dveh letih pripeljal do tega, da bo na večino vlakov SŽ Potniški promet mogoče vkrcati 10 koles. Poleg tega pri obsežni prenovi železniških postaj SŽ izvajajo tudi postavitev  pokritih kolesarnic.  Do konca leta se bo 16 novim garnituram potniških vlakov Stadler Flirt,  pridružilo še 10 novih dvopodnih vlakovnih garnitur KISS. Vsi novi potniški vlaki so zelo prostorni, omogočajo sodoben informacijski sistem, imajo vtičnice za polnjenje elektronskih naprav,  WI-FI povezavo in so, kar je zelo pomembno, prilagojeni so za prevoz gibalno oviranih oseb (od velikih vstopnih vrat, izvlečne stopnice za lažji vstop oz. izstop, prilagojenimi toaletnimi prostori)  in koles. Od skupno 52 novih garnitur naj bi jih do konca leta 2023 vozilo po naših tirih, pa jih bo nekaj vozilo tudi na novih regionalnih povezavah z Avstrijo in Hrvaško.

Uspešen dosedanji razvoj trajnostnega turizma v Mariboru in ob Dravi ter smele načrte za prihodnji razvoj je predstavila vodja sektorja za turizem na Regionalni razvojni agenciji za Podravje - Maribor, Karmen Razlag. Predstavila in poudarila je novosti glede kolesarske infrastrukture, info tabel in novih počivališč Drava Bike na Dravski kolesarski poti, pomen sodelovanja tako z lokalnimi deležniki kot s partnerji iz Avstrije in Hrvaške ter želje po še boljših možnostih za kombiniranje prevozov z vlakom in kolesom, ne le med Mariborom in Prevaljami oz. državno mejo na Koroški progi, temveč tudi med Ljubljano in ostalimi kraji in Mariborom kakor tudi s tujino. Prav tako je poudarila potrebo po celovitem razvoju mobilnosti in predstavila nadaljnje načrte v smeri celovitega upravljanja porečja reke Drave, od infrastrukture do promocije, od naravovarstvenih vsebin do urejanja plovnosti in razvojem nadaljnjih produktov na in ob reki Dravi v Sloveniji.

Med odmorom so si udeleženci lahko s pomočjo posebnega kolesa sami pripravili slasten borovničev Smuti, se seznanili s projektom ponovne uporabe odsluženih in zavrženih predmetov  »DEPO - Staro za noro« JP KPV in z najnovejšo pridobitvijo vrhniške komunale za trajnostno izvajanje storitev – električnim triciklom. Namenjen je čiščenju površin za kolesarje in pešce ter vzdrževanju javne razsvetljave. V dar so dobili »odslužene« oz. pred odpadom rešene keramične »šalce«.

Odmoru je sledila »Zoom« predstavitev Petra Zajca, ki je za razvoj kolesarstva in kolesarskih produktov in storitev pristojen na RRA Koroška. Izpostavil je sobotni kolesarski vlak na Koroški progi med Mariborom in Pliberkom v Avstriji ter razvoj kolesarske povezave med Velenjem in Dravogradom, za katero vsem, ki poznajo koroški dialekt, že ime Štrekna pove, da poteka po trasi opuščene železniške proge. Povezava se bo ob izdatni pomoči evropskih sredstev v prihodnjih dveh letih nadaljevala vse do Velenja in bo potekala tudi po mostovih in tunelih skozi razvpito »Hudo luknjo«. Da bi kolesarski turisti z enega konca povezave na drug prišli hitreje oz. brez poganjanja pedal, so uredili možnost prevoza potnikov in koles med Velenjem in Labotom v Avstriji z avtobusi. Povezava do predstavitve.  

Da imajo različne vrste kolesarjev različne prioritete in pričakovanja glede železniških storitev in da torej ne gre za uniformno skupino »kolesarjev«, je v predstavitvi svojih bogatih izkušenj s kolesarskimi potovanji po domovini in tujini, na katerih si je pogosto pomagala s prevozom z vlaki, opozorila Irena Hlede. Z bogatim slikovnim gradivom je tako zelo plastično predstavila najboljše prakse v tujini in nekaj sicer še preveč redkih dobrih praks pri nas, predvsem pa opozorila na resne težave, s katerimi se soočajo kolesarski popotniki in turisti, ko uporabijo železniški prevoz pri nas. Čeprav se tudi pri novih postajah ob osrednjih progah pojavljajo težave s premajhnimi ali nedelujočimi dvigali, neustreznim vodenjem kolesarjev do peronov ter neobveščanjem glede tega, v katerem delu vlakovne garniture se nahaja »oddelek« za kolesa, pa se kolesarji s hudimi težavami, kot so višinske razlike med podom vlaka in peronom, ozka vrata in preozki peroni, srečujejo predvsem na domačih regionalnih in lokalnih progah.

O združenju »Alpski biseri« je govoril Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.Gre za mrežo privlačnih počitniških krajev z okolju prijazno mobilnostjo, katere članica je tudi Občina Bohinj. V Bohinju že več kot 10 let uvajajo ukrepe trajnostne mobilnosti, v zadnjih letih tudi na širšem območju Julijskih Alp - kolesarska povezava med mostom čez Savo Bohinjko pred Bohinjsko Bistrico in Bohinjskim jezerom, uvedba turistom prilagojenega javnega prevoza v občini, kolesarjem prilagojen »kopalni vlak« iz Nove Gorice, prepoved parkiranja ob samem jezeru in ureditev novih parkirišč itd. Izpostavil je, da se tako turistične organizacije, kot tudi ponudniki turističnih storitev premalo ukvarjajo z vprašanjem mobilnosti – trajnostnim prihodom na destinacijo in trajnostnim premikanjem znotraj destinacije (do turističnih znamenitosti, gostinske ponudbe itd.). Končal je s predstavitvijo možnosti za intermodalni  ter mednarodno integriran prometni sistem na območju Julijskih Alp, katerega hrbtenico predstavljata železniški progi (Bohinjska in tista po Kanalski dolini).

S to iztočnico je nadaljeval tudi Matjaž Marušič, član delovne skupine Konzorcija za Bohinjsko progo. V konzorcij so se pred kratkim povezale občine, razvojne agencije in destinacijske organizacije na območju od Jesenic preko Nove Gorice do Sežane in Ajdovščine, z namenom, da se na osnovi izboljšanja infrastrukture in storitev prevoza potnikov na Bohinjski progi omogoči boljše storitve javnega prevoza za lokalno prebivalstvo in razvoj bolj trajnostnega turizma. Potenciali za tak razvoj so izraziti, od same turistične privlačnosti regije (na območju Julijskih Alp se ustvari približno ena četrtina vseh turističnih prenočitev v Sloveniji), do trendov tako na področju turizma kot na področju same mobilnosti: odgovorni turizem spodbuja trajnostno mobilnost gostov, s čim manjšo uporabo avtomobila, kar je v občutljivem okolju, kakršnega povezuje Bohinjska proga, tudi nujno, hkrati pa tak turizem omogoča izboljšave in promocijo alternativnih oblik mobilnosti tudi za lokalno prebivalstvo. Bohinjska proga ima vse možnosti, da postane moderna regionalna železnica, kar pa ne zahteva velikih infrastrukturnih posegov. Prioritetna so vlaganja v zagotovitev varnosti, povečanje propustnosti, izboljšanje potniške infrastrukture, nov vozni park in omogočanje intermodalnosti. Sodobni večmodalni potniški centri se že dejavno snujejo v Bohinjski Bistrici, na Mostu na Soči in v Novi Gorici, v roku dveh let pa naj bi zaživela tudi potniška povezava Bohinjske proge z italijanskim omrežjem v Gorici.

 

 

Fotografije posveta