Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

Koliko je vredna narava?

07.07.2021
Planinski pašniki, ki nas oskrbujejo s pitno vodo in hrano. Drevesa, ki skrbijo za ugodno mikroklimo. Alpska pokrajina, ki na nas deluje zdravilno in pozitivno vpliva na naše počutje. Prve dni julija 2021 je na letni strokovni konferenci CIPRE v italijanskem kraju Biella okoli sto udeležencev in udeleženk iz vseh alpskih držav sodelovalo v razpravi o koristnosti in dragocenosti narave na območju Alp.
Image caption:
Po tem ko je kar nekaj mesecev minilo v znamenju virtualnih dogodkov, se je okoli sto udeležencev letne strokovne konference CIPRE vendarle srečalo v živo. © Stefano Ceretti

»Če z avtomobila odstranjujemo dele, drugega za drugim, potem v določenem trenutku ta ne bo več deloval,« je opozoril Riccardo Santolini, ekolog z Univerze v Urbinu/I. »Ravno tako je pri ekosistemih, ki kljub izgubljanju biotske raznovrstnosti še naprej delujejo, vsaj na začetku.« Da so ekosistemske storitve pomembne tudi z medicinskega vidika, je pojasnil Arnulf Hartl, vodja Inštituta za biomedicino na zasebni medicinski fakulteti Paracelsus v Salzburgu/A; slapovi blagodejno vplivajo na alergije in astmo, pohodništvo na depresijo, koncept ekspozoma preprečuje imunološka obolenja. Poleg tega številne študije kažejo, kako velik potencial za preventivno in kurativno delovanje ter rehabilitacijo obolenj, povezanih z mestnim okoljem, ponuja prav alpski prostor, je poudaril Hartl.

Barvni krompir in zelena mesta

Madeleine Rohrer iz projekta Verdevale je predstavila t. i. green spaces kot inovativno in digitalno rešitev za učinkovit sistem vzdrževanja urbanih zelenih površin v italijanskem Bolzanu in švicarskem Luganu. »Na podlagi podatkov o številu, lokaciji in stanju zelenih površin, ki so v lasti občine, lahko slednje bolje upravljamo, tako pa tudi prispevamo k boljšemu počutju v mestu.« Laura Secco, profesorica na Univerzi v Padovi/I, je na primeru Forest Stewardship Council (FSC) ponazorila vlogo mednarodnih postopkov certificiranja ekosistemskih storitev, a hkrati opozorila, da gre za koncept, ki je deležen tudi kritike. Beseda je tekla tudi o barvnem krompirju in kostanju, vinogradništvu, pašnem gospodarstvu – konference so se namreč udeležili tudi kmetje iz domače regije v okolici Bielle in spregovorili o svojih izkušnjah, ki so jih pridobili v alpskem vsakdanu.

Med ekologijo in ekonomijo

Ekonomski jezik ekosistemskih storitev deluje odtujeno, je opozorila Bianca Elzenbaumer, sopredsednica CIPRE International, ki je ob tem prepričana, da bi bilo s strateškega vidika svet smiselno opisovati skozi očala ekosistemskih storitev, saj bi bilo potem mogoče govoriti v enem jeziku, ki ga bosta razumela tako politika kot gospodarstvo. Da je model vedno le del celote, je poudarila tudi Vanda Bonardo, predsednica CIPRE Italija, in dejala, da gre kljub temu za pomemben instrument, na podlagi katerega bo mogoče na novo ovrednotiti odnos do narave. S takim pristopom bomo vzpostavili povezavo med ekologijo in ekonomijo. Andreas Muhar z Univerze za naravne vire in uporabne življenjske vede na Dunaju/A, tudi član Posvetovalnega odbora (Sounding Board) CIPRE International, je opozoril, da bi, če želimo ljudi spodbuditi k aktivnemu prizadevanju za udejanjanje trajnostnega razvoja in varstva narave, nujno potrebovali zgodbe, ki bodo ustvarile čustveno navezanost.

V okviru konference je v živo potekalo tudi srečanje udeležencev mladinskega projekta Re.sources, ki se na temo osebnih in alpskih virov izvaja pod okriljem CIPRE in s finančno podporo programa Erasmus+.

 

Nadaljnje informacije: www.cipra.org/sl/o-nas/strokovne-konference/letna-strokovna-konferenca-2021