Novice
Kemija v Alpah – nezaželeni spominek
Kot športniki, ki se ukvarjajo s prostočasnimi dejavnostmi na prostem, ljudje tudi sami prispevajo k širjenju obstojnih organskih onesnaževal (POP). Ta se v okolje sproščajo večinoma kot nezaželeni stranski proizvodi v industrijskih procesih. Poleg številnih drugih področij, denimo v avtomobilski industriji ali elektroniki, je uporaba POP znana tudi v industrijski panogi, ki se ukvarja z dejavnostmi na prostem, denimo v postopkih barvanja ali pri izdelovanju ustrezne opreme, ki zaradi edinstvenih kemijskih lastnosti postane vodotesna in odbojna na prah. V industriji kemikalije uporabljajo v celotni verigi – od oblačil in obutve prek smučarskega voska do spalnih vreč. Zaradi nizkih temperatur v visokih alpskih predelih se onesnaževala še posebno uspešno kopičijo in se tam tudi zelo dolgo razgrajujejo.
V okviru mednarodnega raziskovalnega projekta Monarpop, katerega izvedbo je naročil avstrijski Zvezni urad za okolje, je bil na 40 lokacijah na območju Alp dokazan obstoj POP v zraku, v vodnem krogotoku (v snegu) in biomasi (v drevesnih iglicah). Prvič doslej raziskovalci razpolagajo z ustrezno časovno vrsto, pri čemer so izmerili vrednosti, ki jih je mogoče primerjati z vrednostmi, zaznanimi na urbanih področjih. Kot ugotavljajo raziskovalci, učinkujejo Alpe za zračne mase, ki so odgovorne za prenos onesnaževal, kot naravna ovira, zato se tam tudi kopičijo.
V javnosti se je doslej govorilo predvsem o obremenitvah okolja, ki jih v alpskih dolinah in vzdolž tranzitnih osi povzroča fini prah. A še posebno zaskrbljujoča so postala obstojna organska onesnaževala, ki se ne zadržujejo le v zraku, temveč se v žive organizme vnašajo tudi s prehranjevanjem in pitjem vode ter se s tem akumulirajo v našem telesu. Obstojna organska onesnaževala so dokazano škodljiva zdravju, povzročajo rakava obolenja, vplivajo na hormonski sistem in škodijo imunskemu sistemu in reproduktivnim organom. Iz teh razlogov njihovo uporabo v skladu z načelom previdnosti ureja Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih. Kot je pokazala ena od raziskav na tem področju, dogovori, ki so bili sklenjeni v okviru konvencije, za učinkovito rešitev tega problema ne zadostujejo.
Tako lahko vsaj gorski športniki sami prispevajo k preprečevanju širjenja nevarnih onesnaževal: kot sporoča Greenpeace, uporabljajo nekatera podjetja, ki proizvajajo opremo oz. izdelke za dejavnosti na prostem, reciklirane membrane iz poliestra, ki ne vsebujejo fluora, ter impregnacije, ki so bile prav tako izdelane brez uporabe fluora. Pri izbiri izdelkov se je mogoče ravnati po znakih kakovosti.
Viri in več informacij na:
www.umweltbundesamt.at/aktuell/presse/lastnews/news2016/news_160322/ (de)
www.umweltbundesamt.at/fileadmin/site/publikationen/REP0546.pdf (de)
http://chm.pops.int/TheConvention/Overview/tabid/3351/Default.aspx (en)
https://utopia.de/0/magazin/die-wichtigsten-siegel-fuer-kleidung-ohne-gift (de)