Image caption:

Rudolf Batliner (c) Caroline Begle CIPRA International

Drei Schwestern (Tri sestre) bodo tudi čez sedemdeset let ista gora in prav tako to velja za Mittagspitze in Naafkopf. Kakšno podobo med temi tremi ključnimi točkami pa bo naša država ponudila mojim pravnukom? Bo to podoba čudovito jesensko obarvane pokrajine, ki ji bodo s pogledom sledili vse do višjih predelov? Ali bodo priča skalnim podorom, blatnim tokovom in degradirani pozidavi? Prihodnost našega planeta je odvisna od ravnanja ljudi. Moja vizija prihodnosti je povezana s tem, kar se dogaja v glavah ljudi, in upam, da bodo čez sedem desetletij doumeli, da ljudje niso gospodarji, ki si lahko podrejajo svet, temveč le gostje. In dobri gostje se zavedajo, da so tu lahko le določen čas, da bivajo v prostorih, ki so jim bili dodeljeni, da s stvarmi ravnajo skrbno, saj so te stvari last nekoga drugega, da uživajo v ponujenem udobju, da se do gostiteljev in drugih gostov obnašajo, kot se spodobi. Bodo prebivalci Lihtenštajna znali ceniti dejstvo, da živijo na geografsko privilegiranem območju? Jim bo v lastni državi in tudi prek meja uspelo ustvariti prostor, ki ga bodo prepustili naravi? Bodo znali uživati življenje in se ob tem zavedali, da to vpliva tudi na življenjske priložnosti drugih gostov - tukaj in drugod, danes in v prihodnje?

Rudolf Batliner iz Eschna/FL je upokojeni pedagog in nekdanji študijski koordinator v Centru za razvoj in sodelovanje (NADEL) na ETH Zürich. Je tudi ustanovni član SDG Allianz Liechtenstein.