Image caption:

Tema varnosti v gorah je še kako aktualna: v zadnjih 10. letih se je število reševanj vsako leto povečalo za 10 %; samo letošnjega januarja je že bilo 41 nesreč in 9 mrtvih. Oprema in tehnologija se sicer res skokovito izboljšujeta, a v gore zahaja vedno več ljudi. Pred 100. leti je bilo registriranih dejavnosti v gorah 6, zdaj jih je že več kot 114. Mnoge pri tem vodijo sporni vzgibi (všečki, material za objavo na družbenih omrežjih). Sogovornika sta v tem oziru izpostavila predvsem problematičen odnos obiskovalcev gora do samega sebe, do narave in tradicionalnih vrednot gorništva. Opozorila sta na pomembno razliko med gornikom in pohodnikom: pohodništvo si prizadeva za zmanjševanje razlike med hribom in dolino, v nasprotju z gorništvom, ki si želi to razliko ves čas poudarjati in ohranjati; na ravni miru, doživetja, kakovosti gibanja.

Strinjala sta se, da so gore in alpska pokrajina sicer res del slovenske identitete, vendar poudarila, da za obiskovanje gora nismo vsi ustrezno usposobljeni. Sogovornika sta poudarila, da trezen pogled na gore izhaja iz treznega pogleda na širšo dimenzijo življenja in osebnostne zrelosti. Brez zdravega razuma in izkušenj namreč tudi z uradno pridobljenim znanjem v gorah ne bomo nujno varni – gorništvo je namreč lahko le način življenja. Namignila sta, naj obiskovalci gora najprej vsaj nekoliko raziščejo sebe, preden začno raziskovati gore. Tistim, ki nimajo časa ali volje, da bi se gorništva lotili celovito, sta svetovala, naj storijo tako, kot so vajeni v dolini: storitev kupijo. Poslužijo naj se gorskega vodništva, kjer bo nekdo drug poskrbel za njihovo varnost. Opozorila sta tudi, da gorsko reševanje nikakor ni preprosta aktivnost in razložila, da bi bila smiselna drugačna ureditev področja. V pogovoru je bila poudarjena tudi nuja po tvornem sodelovanju pristojnih organizacij (Nacionalni program varnosti v gorah, Odbor za gore in varnost).

Posnetek pogovora si lahko ogledate na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=40eqgNPlw4w&ab_channel=CIPRASlovenija.