Podnebne spremembe vplivajo na naravo in človeka na različne načine: ena novejših raziskav ugotavlja, da se gamsi, jeleni in kozorogi danes pasejo povprečno sto metrov višje kot pred dvajsetimi leti. Druga študija raziskuje potencialno ogroženost cemprina, značilne drevesne vrste na gozdni meji, ki poskuša s selitvijo v višje nadmorske višine izravnati spremembe, do katerih je prišlo v njenem življenjskem prostoru. Morda se pri tem drevesna vrsta ni sposobna dovolj hitro prilagajati, zato obstaja nevarnost, da jo bodo izrinile nižje rastoče vrste.

Podnebne spremembe pomenijo prilagajanje in spremembe tudi za ljudi, tudi na manjšem območju. Poročilo iz avstrijskega Vorarlberga opisuje, kako lahko podnebne spremembe vplivajo oziroma porušijo letni življenjski ritem kmetovalcev. Če pomlad nastopi prej kot običajno, začne prej rasti tudi trava, to pa pomeni, da jo je treba prej pokositi, saj bi se sicer izgubile njene hranilne vrednosti ali pa bi jo prerasel plevel. Za kmetije, ki se ukvarjajo s selitveno pašo, to ne pomeni le prilagojenega letnega programa, temveč gre za vpliv na celotno družinsko in socialno življenje. Tako morajo npr. družine s šoloobveznimi otroki še ostati v dolini, čeprav so krave že odgnali na planino. Prav tako to vpliva na dopolnilne dejavnosti in na vaško ali društveno življenje. Poročila o prilagoditvenih strategijah večinoma vsebujejo ključne besede, kot so naravna tveganja, izredni dogodki, zagotovljena snežna meja ali vegetacijska obdobja in gospodarske posledice, a pozabiti ne smemo na socialne posledice podnebnih sprememb, ki jih občutijo posamezniki in družine.

Viri in povezave:

www.regensburg.de/fm/121/broschuere_bayerische_klimaanpassungsstrategie.pdf (de) , http://derstandard.at/2000060560359/Klimawandel-zwingt-Hirsche-und-Steinboecke-in-hoehere-Alpenlagen (de) , www.nzz.ch/wissenschaft/klima/klimawandel-in-den-alpen-fuer-die-arve-wird-es-eng-ld.1304067 (de)