Kako uravnotežiti gospodarske interese z okoljskimi razmerami in tako zagotoviti dobro osnovo za visok življenjski standard alpskega prebivalstva? Med slovenskim predsedovanjem v obdobju 2023–2024 se bo Alpska konvencija, mednarodna pogodba o trajnostnem razvoju in varstvu alpskega prostora, ki se razteza prek osmih držav, prvič doslej lotila celovite obravnave prav teh in podobnih vprašanj, povezanih s kakovostjo življenja v alpskem prostoru. Slovensko predsedstvo bo leta 2023 organiziralo tudi konferenco o okoljskem izobraževanju s poudarkom na podnebnih spremembah in podprlo projekt CIPRE YOALIN. V prvi polovici leta 2024 bo organizirana konferenca o biotski raznovrstnosti v luči izboljšanja ekološke povezanosti in obnovi ekosistemov. 10. poročilo o stanju Alp na temo kakovosti življenja bo temeljilo na rezultatih in ugotovitvah 9. poročila o stanju Alp v alpskih mestih in bo vodilo za nadaljnje dejavnosti v okviru izvajanja Večletnega delovnega programa Alpske konvencije do leta 2030.

Švica in EUSALP: predsedovanje namesto izstopa

Švica bo leta 2023 kot prva država, ki ni članica EU, predsedovala Strategiji EU za Alpsko regijo (EUSALP), ki je bila vzpostavljena z namenom krepitve sodelovanja med alpskimi državami in regijami EU ter Švico in Lihtenštajnom. Švica se bo med predsedovanjem osredotočila na tri teme: konec marca bo v kantonu Fribourg potekala konferenca o krožnem gospodarstvu, ki ji bo sredi junija v Graubündnu sledila konferenca o vodi, nato pa konec avgusta v Ticinu še konferenca o prometu in mobilnosti. Švicarsko predsedovanje se bo zaključilo z generalno skupščino in letno konferenco EUSALP v Bad Ragazu od 18. do 19. oktobra 2023.

Vir in nadaljnje informacije:

www.alpconv.org/de/startseite/organisation/vorsitz/ (de, fr, it, sl, en), www.alpine-region.eu/swiss-presidency-2023 (en)