Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Zemeljski plin iz Alp

Raziskovalno vrtanje z namenom iskanja zalog zemeljskega plina v ZDA: ogroža spodbujanje pridobivanja zemeljskega plina alpsko modro zlato? © Hike395

V več alpskih državah potekajo burne razprave o vrtanju zaradi izkoriščanja zemeljskega plina iz skrilavcev. Na obrežju obeh največjih jezer pri Ženevi in Konstanci naj bi se v kratkem začelo vrtanje z namenom iskanja zalog zemeljskega plina - tveganja, ki jih ima tako početje za oskrbo s pitno vodo, doslej niso poznana.
Z mešanico vode, peska in kemikalij se pod pritiskom napolni vrtina, v kamnu nastanejo razpoke in začne se pridobivanje zemeljskega plina. O varnosti in učinkovitosti pridobivanja plina iz globokih kamnitih plasti danes v alpskih državah razpravljajo predstavniki industrije, okoljevarstveniki in politiki.

Razdrobljenost zakonodaje alpskih držav
Francija je raziskovalno vrtanje sicer prepovedala, a preteklo leto je zanj kljub temu izdala 61 dovoljenj. Samo za departmaje, ki ležijo v celoti ali deloma znotraj območja veljavnosti Alpske konvencije, je bilo izdanih 13 dovoljenj. Tudi v Sloveniji, kjer je vrtanje prav tako dovoljeno, so v letih 2011-2012 v bližini Maribora iskali zaloge zemeljskega plina. V vzhodnem delu Švice so raziskovalno vrtanje opravili na treh lokacijah. Švicarska delniška družba za zemeljski plin namerava do konca leta pridobiti vsa ustrezna dovoljenja. V kantonih metoda pridobivanja sicer še ni zakonsko urejena. Do sredine maja naj bi se Nemčija dogovorila za zakonsko ureditev, ki bo veljala za celotno državo. Levosredinska koalicija in Svobodna država Bavarska sta predlog zakona zavrnili, saj se bojita, da bi z vrtanjem zastrupili vodo v Bodenskem jezeru. Osnutek zakona dovoljuje vrtanje brez omejitev rabe določenih kemikalij na povodjih, ki zagotavljajo pitno vodo.

Ogrožena sta Ženevsko jezero in Bodensko jezero
Konec leta 2012 je raziskovalno vrtanje potekalo globoko na obrežju Ženevskega jezera in pod njiim. V podjetju, ki je izvajalo vrtanje, so povedali, da je najdba za Švico izredno pomembna. Na Vorarlbergškem in Bavarskem se zdaj bojijo, da se bo vnos kemikalij v tla začel tudi ob Bodenskem jezeru. To je namreč največji rezevoar pitne vode v Evropi, z njo se oskrbuje pet milijonov ljudi. "Tega ne smemo ogroziti s strupenimi mešanicami, ki bi jih za vedno vnesli v naravo," je prepričan bavarski okoljski minister Marcel Huber, ki je že zahteval prepoved vrtanja. Tudi odbor za okolje pri Evropskem parlamentu opozarja, da ni dovolj podatkov o tveganjih za zdravje in okolje, ki bi se navezovali na raziskovalno vrtanje, da taki projekti praviloma niso podvrženi presoji vplivov na okolje in da "ni bilo dokazano, da je zemeljski plin trajnostna dobrina". Poslanci so pozvali Evropsko komisijo in države članice, naj podrobno preučijo tudi emisije toplogrednih plinov za celoten proces pridobivanja in distribucije.
Viri in več informacij na: http://klimaschutz-netz.de/index.php (de), www.format.at/articles/1320/936/358285 (de), www.vorarlbergernachrichten.at/lokal (de), www.tvidea.si/novice/ogled/3820/ (sl), www.europarl.europa.eu/sides/getDoc
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.