Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Kot da bi na Piz Palüju gojili banane

Na pohodu Alpine Power po dolini Valmalenco: včasih lahko na cilj prispemo hitreje po ovinkih kot po poti naravnost. © Heinz Heiss/Zeitenspiegel Reportagen

Stik z zemljo je pomembna stvar, zato so se predstavniki CIPRE udeležili pohoda po Alpah preko državnih meja. To naj bi bila širitev mreže in nekakšen veliki pohod, ki je sledi pustil celo na facebooku.
Dolina zdaj leži pod njimi, obdana z gorami, ki so nepremične in žive obenem: na travnikih in poljih okrog Poschiava, ki šteje okoli 3.600 prebivalcev, so žive meje zarisale slikovit vzorec v obliki zaplat. Še pred eno uro so pohodniki sedeli med starim zidovjem in na Alpskem tednu cele dneve razpravljali o obnovljivih Alpah. Skupaj s prijatelji CIPRE pa želijo zdaj Alpe spoznati pobližje, jih občutiti in se pogovoriti z ljudmi, ki tam živijo - o njihovih težavah, izkušnjah in idejah. In si med pohodom vzeti čas za premislek.
"Dolina Valposchiavo je zame ena najbolj zanimivih dolin v Alpah", z navdušenjem pove visok moški s košatimi obrvmi in čepico na glavi. To je Dominik Siegrist, predsednik CIPRE International in na tej etapi vodja osemčlanske skupine pohodnikov. Dan je svež in sončen. Projekt vsealpskega pohoda se imenuje Alpine Power, s katerim je CIPRA želela ob svoji šestdesetletnici delovanja od julija do oktobra okrepiti in razširiti svojo mrežo preko vseh meja, po etapah od Slovenije do Francije. Vsako etapo v posamezni državi organizira vsakokrat drugo predstavništvo CIPRE in jo tudi spremlja na facebooku.
Barbara Ehringhaus, predsednica organizacije Pro-Mont-Blanc, je takole povzela paradoks svojega življenja kot varuhinja alpske narave: "Odkar se ukvarjam s tem področjem, ves čas sedim za računalnikom in komaj kdaj utegnem v hribe." Dominik Siegrist hodi spredaj z dolgimi, enakomernimi koraki, njegova palica odzvanja v lagodnem ritmu. "Pohodništvo je zame odkritje počasnega ritma in mi zbuja nove ideje", pravi. Doma ima velik zemljevid, na katerem so narisane vse poti, ki jih je prehodil. Zemljevid spominja na ogromno pajkovo mrežo, ki se razprostira čez celotne Alpe. Doživetja in opazovanja na pohodih bogatijo njegovo znanje o posameznih regijah in njihovih prebivalcih, kot profesor turističnih ved ga študentom posreduje na visoki tehnični šoli v Rapperswilu. "Pokrajino se moramo naučiti brati", pove, dvigne obrvi in pokaže na številne, natančno razporejene kamne ob njegovih nogah. "To je, denimo, lepa, starodavna mulatjera, po kateri so kmetje stoletja gnali svoje krave na planinske pašnike, ki so bili vmesni postanek na poti do planine", razlaga Dominik Siegrist. "To je značilen element kulturne pokrajine v južnih Alpah. Veliko poti je propadlo, druge, na primer to, pa so zaradi trajnostnega turizma odkrili na novo."

Varstvo Alp vsepovprek
Že pol ure pozneje prispe skupina na planinski pašnik - tam je skupina kamnitih hiš z rdečimi naoknicami in lončki pelargonij na okenskih policah. Pred hišami stojijo avtomobili z graubündenskimi registrskimi tablicami. Na stenah hiš so nameščeni satelitski krožniki. Travniki so sveže pokošeni, krasita jih dve kapelici. Zadnji sončni žarki so ujeli gorski greben. Skupini pohodnikov se pridružita aktivist organizacije Mountain Wilderness in geograf iz Erlangna. Na facebooku prva objava: skupinska fotografija.
Čisto na začetku serije fotografij s pohoda Alpine Power, ki so objavljene na facebooku, je videti Bruna Stephana Walderja, novega direktorja CIPRE International, kako skupaj s kolegi iz CIPRE Slovenija kolesari skozi Logarsko dolino in se pogovarja z župani. Na gori Hoher Ifen na Bavarskem se skupina udeležencev vsealpskega pohoda Alpine Power pridruži protestu proti gradnji nove kabelske žičnice. Na vrhu se udeležijo maše, razvijejo prapor in objavijo zahteve na facebooku. In to uspešno. Oktobra 2012 so prebivalci doline Kleinwalsertal na referendumu že zavrnili gradnjo žičnice. Pohodu Sternwanderung v Lihtenštajnu se priključi etapa CIPRE Švica, ki vodi čez prelaz St. Luzisteig skozi Graubünden do Poschiava, izhodišča skupine pohodnikov, ki jih vodi Dominik Siegrist.
"Čaka nas točno tri in pol ure hoje do prelaza Cancian na nadmorski višini 1.200 metrov", naslednje jutro pohodnikom sporoči Dominik Siegrist. Po dveh urah hoje postaja vegetacija revnejša, samo še lišaji obarvajo sivino kamenja in grušča. Piz Palü se skriva za oblaki. Lesen obok označuje mejo na prelazu Cancian na nadmorski višini 2.498 metrov. Skale so na italijanski strani prav take kot na švicarski. Za varstvo Alp pa igra meja pomembno vlogo, kot kažejo srečanja ob poti. Prvo srečanje: pod prelazom se skupini pridruži aktivist organizacije Legambiene Valtellina Ruggero Spada, visoke postave in s črnimi skodranimi lasmi. Gostom želi pokazati "Alpe sana", zdrave Alpe. V kavbojkah in lahkih nog hiti naprej skozi pravljično pokrajino, prekrito s skalami, ki jih je zgladil ledenik, in borovimi gozdovi. Dominika Siegrista zanima, kaj se je zgodilo s peticijo za ohranitev narodnega parka Stilfserjoch, ki jo je pred petimi leti podpisal tudi on. "Projekt je obtičal", pravi Ruggero Spada. Vlada Silvija Berlusconeja ni pokazala nikakršnega zanimanja za probleme okoljskih združenj. Morda se bo kaj spremenilo, ko se bo zamenjala oblast. Pomanjkljiva pa je tudi podpora lokalnega prebivalstva, ki se z gorami ni poistovetilo. "Ljudje so povezani le z Milanom, mladi se tam zabavajo in študirajo."

Sir in salama za študij
Zato pa je veselje Ruggera Spade toliko večje, ko jim lahko pokaže tako uspešen primer regionalne identitete kot so Alpe Acquanera. Kamnita hišica se stiska ob pobočje. Domačin Andrea nas sprejme s krepkim stiskom roke in nas glasno pozdravi. Njegovi temni lasje mu veselo štrlijo na vse strani. Ovčarski psi se motajo pohodnikom med nogami in mahajo z repi. Andrea gostom ponudi salamo, začinjen gorski sir in sadno rdeče vino lastne bio proizvodnje - "brez sladkorja in nežveplano". Bruno Stephan Walder poskusi salamo in jo oceni kot "ottimo" - največji užitek. Andrea jim ponosno razkaže njegovo sirarno, sajast prostor z ogromnim bakrenim kotlom nad ognjiščem.
Družina Andreasa gospodari na planini že pet stoletij. Sam je dolga leta vozil tovornjak. Vendar ga je gora vabila. Spustil se je v pustolovščino in pričel gospodariti na planšariji in te odločitve ni nikoli obžaloval. "Moja čreda krav se je z osmih povečala na trideset govedi. Stranke ne marajo izdelkov iz supermarketov in pristajajo na višje cene." S to dejavnostjo omogoča študij svojim dvem otrokom. Projekt Alpine Power ga na nek način spodbuja pri delu. "Naredil bom sir, na katerem bo napis Forza Alpina."
Temni se, pohodniki morajo pohiteti. "Dober primer, a to ni način življenja, ki bi bil všeč množicam", je prepričan Dominik Siegrist, ko zapuščajo planino. Pozneje prispejo na Alpe Palu: razpadajoče planinske koče, luknjaste strehe iz skrilavca so prekrite s plastično ponjavo. Ljudje prejemajo od občine premalo sredstev za ukrepe urejanja pokrajine, regija namenja občini le minimalna sredstva, regija pa od glavnega mesta Rim še manj. Objava na facebooku tega dne: fotografija z razpadajočimi kamnitimi hišami, v ozadju žičnica z vprašanjem za uporabnike: "Za katere vrednote smo pripravljeni trošiti denar?"

Skupaj na vrh
Pri večerji v Chiareggiu se skupini pridruži Giovanni Bettini (74), predsednik organizacije Legambiente Valtellina. Okrog ust se mu zariše ironičen nasmešek, njegov pogled je utrujen. "Varstvo Alp v dolini Valtellina je nekaj takega, kot bi na Piz Palüju gojili banane. Nobene možnosti za uspeh." Prizadevanja za varstvo narodnega parka so zastala, odobrena pa je gradnja stotih malih hidroelektrarn. Strugo doslej naravnih vodotokov bo treba preusmeriti in izsušiti. Giovanni Bettini ima zato novo upanje: stiki z organizacijami za varstvo Alp v drugih državah so bili pretekla leta skromni, tudi stiki s CIPRO niso bili pogosti. Za Dominika Siegresta je pomembno spoznanje tega srečanja: "Legambiente v Valtellini je živa." Stiki so vnovič vzpostavljeni - in to je eden od številnih malih uspehov projekta Alpine Power.
Tudi četrti dan pohoda je živahno. Reto Solèr iz CIPRE Švica, izkušen pohodnik in avtor številnih gorskih vodnikov, se navdušuje nad bivakiranjem pod golim nebom. Bruno Stephan Walder odkrije v skali redke žile kvarcita, ki se zdijo kot z mastjo preraščena trebušna slanina s plastmi mesa. Barbara Ehringhaus potoži Dominiku Siegristu, da je razočarana, ker Mont Blanc še vedno ni vpisan na Unescov seznam svetovne naravne dediščine, predvsem ker je to v nasprotju z interesi lokalnega turističnega sektorja. Dominik Siegrist ji svetuje, naj mednarodno priznani strokovnjaki za Mont Blanc izdelajo oceno izjemnih univerzalnih vrednot (OUV). "UNESCO take strokovne ocene obravnava zelo resno."
Skupina se spušča po melišču in hodi vzdolž suhe struge reke Orlegna, ki so jo oblikovali beli kamni, veliki kot medicinska žoga. Pred Malojo prispejo pohodniki do končne postaje njihovega pohoda - dnevnega centra Salecina. Na klopi pred obnovljeno domačijo se soncu nastavlja neka obiskovalka centra in srka cappuccino. Dominik Siegrist, tudi član odbora Salecine, skupino popelje skozi zgradbo. V knjižnici so police z literaturo o domači regiji dolge kar nekaj metrov. Pozneje pohodniki skupaj skuhajo večerjo in pospravijo za sabo.
S tem, da bi morali še malo posedeti in skozi pogovor pregledati, kako so potekali dnevi, ki so jih preživeli skupaj, se strinjajo vsi. A varstvo Alp zahteva povratek nazaj v pisarne in na razgovore. Žlahtne vezi, ki so se stkale na tej etapi Alpine Power, se bodo v mreži CIPRE utrjevale še naprej. Morda celo s slastnim gorskim sirom "Forza Alpina".

Tilman Wörtz
Zeitenspiegel Reportagen

*************************************************************
Vir: Letno sporočilo CIPRE International za leto 2012
www.cipra.org/sl/CIPRA/cipra-international
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.