Mreža trentinskih zavarovanih območij občutno presega koncept upravljanja zavarovanih območij, saj omogoča razvoj, ki ne zahteva ustanavljanja novih upravljavskih organov. Ko je Avtonomna pokrajina Trento vzpostavila platformo vodenja, se je ta tudi odzvala na zahteve okoljevarstvenikov, kar pomeni, da so pomembni akterji s tamkajšnjega območja skupaj s pokrajinskimi uradi v okviru platforme pripravili usmeritve za upravljanje in medsebojno povezovanje trentinskih zavarovanih območij. Raziskovalci, znanstveniki in gospodarstveniki tako skupaj izvajajo ukrepe, s katerimi bi lahko ohranili dragocena naravna območja. Pokrajina Trento pa je omogočila tudi praktično izvajanje usmeritev, zapisanih v Protokolu Alpske konvencije o varstvu narave in urejanju krajine, kar je doslej edinstven primer na območju Alp.
Vzpostavitev mreže Natura 2000 v Trentinu uvaja novo obliko varstva okolja in pokrajine, ki temelji na preglednosti, sodelovanju in skupnih odločitvah lokalnih in centralnih organov oblasti. Trentinski prebivalci in združenja imajo pri sprejemanju odločitev in njihovih učinkov odločilno vlogo, tudi kar zadeva delovna mesta in zaposlovanje.
Med najpomembnejšimi rezultati te akcije, ki še poteka, je oblikovanje posebnih metod in načinov sodelovanja na področju varstva narave. Tako lastniki zemljišč iščejo soglasje v okviru prostovoljnih združenj, mnenje vseh zainteresiranih se oblikuje v javni razpravi, razvoj krajevnih parkov, rečnih parkov, geoparkov ali kmetijskih parkov pa poteka v sodelovanju z regionalnim gospodarstvom, kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom.

Vir: Alpe na odru, št. 96 (www.cipra.org/sl/alpmedia/publikacije/4960)