Novice
V Bolzanu vedo, kaj je dobro za podnebje
13.07.2012
/
CIPRA Internationale Alpenschutzkommission
Varovanje podnebja je dejansko mogoče, a le redko kdo ve, kako. CIPRA razkriva, kako se lahko podnebje ščiti in hkrati varčuje z denarjem. Vse to se preizkuša v pilotnih regijah v Alpah.
"Spreminjanje podnebja zahteva ogromno denarja," pravi Helmuth Moroder in se ob tem posmeji, kot da ga obstoječe razmere sploh ne bi pretirano skrbele. Pravzaprav so njegove besede nezaslišane: le kdo bi si namreč lahko domišljal, da je sposoben vplivati na podnebje?
Sogovornik, srednje visok, vitke postave, oblečen v karirasti suknjič in z očali na nosu, ne daje prav megalomanskega vtisa. Njegova pisarna je majhna, vsaj za generalnega direktorja bolzanske občinske uprave.
Razlog za njegovo imenovanje v začetku leta 2011 je zelo povezan z dejstvom, da je Moroder odločen "spremeniti podnebje" in da je občinskemu svetu izračunal, kako lahko mesto prav s tem, da namenja denar za varstvo podnebja, privarčuje še več. Bil je pobudnik glasovanja, ki bi se lahko zapisalo v zgodovino, saj je vseh 50 občinskih svetnikov (kar se sicer redko zgodi) soglasno podprlo Zakon o "energijski prenovi stavbnega fonda".
Moroder je nad statistiko navdušen. "Tale je prepričala občinski svet," pove in s klikom na gumb miške odpre okno na računalniku. Številke kažejo, da lahko Bolzano v naslednjih dvajsetih letih s prenovo stavb in širitvijo javnega potniškega prometa pri stroških energije privarčuje 160 mio.evrov.
Moroder se seveda zaveda, da so za tak prihranek najprej potrebne obsežne naložbe. Povsod po Bolzanu bo treba izolirati zidove hiš in poskrbeti za vgradnjo oken z dvojno zasteklitvijo, zgraditi proge za mestno železnico, urediti kolesarske poti. Prednost je v tem, da bodo od takih gradbenih ukrepov korist imela domača podjetja, poleg tega pa bi se stroški povrnili že po 20 letih. "Bolje je vlagati v varstvo okolja, kot pa denar pognati skozi dimnik."
Ali bo Moroderjev "energetski načrt" uspel, je seveda odvisno od tega, ali bodo lastniki stavb dejansko pripravljeni investirati v prenovo. Občinski svet je poskrbel tudi za to. Preprosto povedano, zakon predvideva za območje občine Bolzano možnost gradnje dodatnega nadstropja, pod pogojem, da bodo energetske vrednosti primerne. To je zagotovo privlačna ponudba za zelo gosto poseljen in z gorami obkrožen Bolzano. S prodajo dodatnega nadstropja pa bodo lastniki lahko financirali sanacijo svojih hiš.
če načrt uspe, čez petdeset let v Bolzanu ne bo več niti ene stavbe, ki bi letno porabila več kot 50 kilovatnih ur na kvadratni meter. To velja tudi za starejše stavbe, ki danes običajno porabijo tudi do 200 kilovatnih ur. Vsak prebivalec bo namesto današnjih 10 ton ogljikovega dioksida letno proizvedel samo še dve toni. Za mesto s 100.000 prebivalci je to velik prispevek k "spreminjanju podnebja". če bi tako količino CO2 zmanjšali v svetovnem merilu bi se globalne napoved o povprečnem dvigu temperatur zaustavile pri dveh stopinjah.
Vendar celo na območju Alp, vsaj onstran italijanske meje, pobuda Bolzana skorajda ni znana. Lahko pa bi ta zgled k posnemanju spodbudil tudi druge občine, kot se to dogaja pri drugih projektih varstva podnebja, ki v alpskem prostoru iščejo odgovor na problematiko podnebnih sprememb. CIPRA je zato julija skupaj z drugimi partnerskimi organizacijami začela izvajati projekt Alpstar. V naslednjih dveh letih bo Alpstar na spletu vzpostavil bazo primerov dobrih praks, spodbujal bo izmenjavo med pilotnimi regijami z organiziranjem ekskurzij in usposabljanj, vključno z izdelavo učnega gradiva, poleg tega pa bo s partnerji v vsaki pilotni regiji zasnoval akcijski načrt.
Poglavitna vizija je ustvariti "podnebno nevtralne Alpe do leta 2050", torej doseči uravnoteženo bilanco CO2. Na poti do tega cilja bo treba standarde postopno dvigovati: ko bodo izkušnje, ki jih kažejo primeri dobre prakse v pilotnih projektih na posameznih področjih, kot so promet ali proizvodnja energije, dokumentirane, bodo služile kot merilo, ki bo veljalo za celotni alpski prostor.
Nujnost ukrepanja na področju varstva podnebja je očitna: na območju Alp se je temperatura v zadnjem stoletju dvignila skoraj dvakrat toliko kot v svetovnem povprečju, tj. za okoli dve stopinji Celzija. V občutljivem alpskem ekosistemu danes že lahko opazimo posledice podnebnih sprememb: ledeniki se talijo, živalske in rastlinske vrste izginjajo. Razmere pa se bodo še poslabšale.
Preobrat v prometu
Smo v Lihtenštajnu, v mestu Schaan. Ura je 16.30. Avtobus št. 70 se približuje postajališču v ulici Bendererstrasse, tik pred centralo podjetja Ivoclar Vivadent, znano po izdelkih za zobozdravstvo in zobotehniko. Izmena se je zamenjala in v avtobus vstopi skupina zaposlenih. Vozni red je prilagojen delovnemu času podjetij v tamkajšnji industrijski coni. V lihtenštajnskih podjetjih je delo našlo veliko ljudi iz celotne regije, polovica jih prihaja celo z avstrijske ali švicarske strani. V projektu Alpstar je bilo prav zato območje tromeje opredeljeno za pilotno regijo, ki se bo ukvarjala s problematiko prometa dnevnih migrantov.
Dvajsetletna Viktoria Müller, računovodkinja v Ivoclaru, se pripelje vsak dan iz Feldkirchna prek avstrijsko-lihtenštajnske meje v Schaan in se popoldne vrača spet nazaj. Vožnja traja 20 minut. Včasih je morala prestopati v Schaanu in je zato izgubila precej časa. "če ne bi bilo avtobusne linije št. 70, bi se v službo vozila z avtomobilom," pove. Da bi privabili voznike in voznice osebnih avtomobilov, kot je denimo Viktoria, je vorarlberško prometno združenje uvedlo avtobusno linijo za dnevne migrante. Pred tem je seveda potekala temeljita raziskava razmer na terenu. Gerhard Kräutler iz prometnega združenja se spominja: "Šli smo v podjetja, preučili njihov izmenski delovni čas in izračunali, koliko časa potrebujejo njihovi zaposleni, da pridejo do garderob, od tam pa do postajališča."
Skozi Vorarlberg je torej zapihal svež veter. Pripravljenost prebivalcev, da sprejmejo tovrstne pobude, je velika. Vsepovsod se preizkušajo nove prometne zasnove in trajnostne oblike gospodarstva, tudi v zasebnih podjetjih. Pred trideset metrov visoko stekleno fasado trgovske hiše Haberkorn se zjutraj s službenim kolesom pripelje ducat delavcev. Po vožnji z vlakom so se z železniške postaje odpeljali s kolesom, ki jim ga je priskrbelo podjetje, in tako za pot, ki bi jo peš opravili v desetih minutah, porabili le dve minuti. Podjetje jim je zagotovilo tudi letno karto za vlak. Številni zaposleni tako avtomobile puščajo doma.
"Ker se vozim z vlakom in kolesom, mi uspe na leto pri vožnji z avtom prihraniti deset tisoč kilometrov." pravi vodja logistike Helmut Wetschko, ki živi v 22 km oddaljenem Klausu. Še pomembnejša kot ekološko preračunavanje pa je zanj kakovost življenja. " Med vožnjo z vlakom imam čas za branje." Kaj trenutno bere? "Afganistan, kamor se Bog pride le zjokat ." Polurni izlet v Srednjo Azijo, vsako jutro in vsak večer.
V svetli seminarski sobi na Inštitutu za energetiko Vorarlberg zaseda skupina déležnikov, ki so prišli iz različnih lokalnih podjetij za javni potniški promet, deželnih uprav, prometnih klubov in ustanov. Razpravljajo o konceptu prometnega razvoja v avstrijskem Vorarlbergu, Lihtenštajnu in švicarskem kantonu St. Gallen. Izmed številnih pobud, kot je uvedba avtobusa za dnevne migrante ali službenega kolesa, poskušajo oblikovati prometno in komunikacijsko strategijo, ki bo veljala za celotno območje tromeje. Delavnico je organizirala CIPRA v sodelovanju z Inštitutom za energetiko Vorarlberg. Lihtenštajn in St. Gallen sta tudi pooblastila CIPRO, da v teh regijah organizira kampanjo mobilnosti, medtem ko mora to nalogo v Vorarlbergu opraviti Inštitut za energetiko. Vorarlberg bodo obiskali partnerji projekta Alpstar iz drugih pilotnih regij, da bi se seznanili z rezultati kampanje, Vorarlberžani pa jim bodo obisk vrnili.
"Radi bi dosegli, da bi ljudje spremenili svoje ravnanje in navade glede mobilnosti," je Wolfgang Pfefferkorn povzel zastavljeni cilj projektne skupine. Pfefferkorn, ki je v CIPRI odgovoren za projekt Alpstar, seveda zelo dobro ve, da tako ambiciozen cilj zahteva nekonvencionalen pristop. Njegov partner Martin Reis iz Inštituta za energetiko ga dopolni: "Ljudje morajo prepoznati koristi, ki jim ga prinaša spremenjeno ravnanje, saj prav to - gledano dolgoročno - oblikuje družbene norme - ena takih je na primer prepričanje, da je kolesarjenje način življenja in da kolo ni več prevozno sredstvo revnejših slojev."
Udeleženci si izmenjujejo izkušnje in ideje: bi bil WLAN-dostop za dnevne migrante zanimiv? če bi ga imeli, bi lahko na poti v službo na svojem prenosniku prebirali novice ali pregledovali e-pošto. Kakovostna kolesa ali električni avtomobili pa bi lahko postali privlačni zaradi dizajna. Skupina določi območje geografskega trikotnika za katerega bodo izdelali koncept mobilnosti. Oglišča trikotnika so Buchs v Švici, Feldkirch v Avstriji in Schaan v Lihtenštajnu.
Merila uspešnosti
Podatkovna baza s primeri dobre prakse projekta Alpstar ne zajema samo pilotnih regij. Za področje energije in sodelovanja prebivalcev je na seznamu, denimo, Goms iz Valaisa, ki se ponaša z nazivom "prva energijska regija v švicarskih Alpah", v enem od projektov EU-Leader pa sodeluje tudi s CIPRO. V 13 občinah z okoli 5000 prebivalcev so se uveljavili zgledni projekti, kot so na primer odprtje voznega parka e-vozil za turiste, namestitev fotovoltaičnih sistemov na protiplazne objekte, uvedba ogrevalnih sistemov na sekance in postavitev vetrne elektrarne. Vsi projekti so zasnovani tako, da se izogibajo nakupu energije, ki je proizvedena zunaj domačega Gomsa, lokalne proizvajalce in obrtna podjetja pa finančno podpirajo pri nameščanju in vzdrževanju takšnih sistemov. Stroški gospodinjstev se zmanjšujejo, prihodki lokalnih podjetij pa se povečujejo.
V okviru projekta Alpstar se zbirajo in ocenjujejo današnji primeri v alpskem prostoru. Cilj projekta pa je tisto, kar je danes za zgled, do leta 2050 napraviti za minimalni standard celotnega območja Alp.
Direktor občinske uprave Helmuth Moroder je v Bolzanu doživel, kako lahko ambiciozna vizija razvije lastno dinamiko. "Ko smo se potegovali za naziv Alpsko mesto leta 2009, smo v kandidaturi zapisali, da je podnebna nevtralnost naš cilj, ki ga želimo doseči do leta 2030," pojasnjuje. "Ko smo potem dejansko bili izbrani, smo morali tudi nekaj storiti in tako smo razvili energetski načrt," se spominja Moroder, ki je bil takrat še sedel v občinskem svetu kot predstavnik Zelenih.
Moroderja zdaj zanima, kakšno dinamiko bo razvil Alpstar. Zaveda se namreč, kako težki so časi: "Ljudem gre prvič po dolgih desetletjih slabše kot generacijam pred njimi." Potrebujemo dobre, pragmatične ideje. Vendar pa nam njegov nasmeh pove, da mu tudi ta izziv ne povzroča prevelikih skrbi.
Tilman Wörtz (besedilo) in Heinz Heiss (fotografije), Zeitenspiegel Reportagen
S projektom Alpstar v nizkoogljično družbo na območju Alp
13 partnerjev z območja Alp, med njimi tudi društvo Alpsko mesto leta in pilotna regija Vorarlberg-Liechtenstein-St.Gallen, skupaj izpostavljajo načine, kako učinkovito zmanjšati izpuste CO2 na območju Alp. S sodelovanjem v projektu Alpstar želi CIPRA s projektnimi partnerji prispevati k uresničevanju Akcijskega načrta Alpske konvencije za podnebje v Alpah, za katerega je pobudo dala sama. Projekt se je začel izvajati julija 2011 in se bo končal marca 2014. Celotna vrednost projekta je 2,8 mio. evrov, od tega znaša delež Evropske unije 1,9 mio. evrov.
www.cipra.org/alpstar www.alpstar-project.eu
Sogovornik, srednje visok, vitke postave, oblečen v karirasti suknjič in z očali na nosu, ne daje prav megalomanskega vtisa. Njegova pisarna je majhna, vsaj za generalnega direktorja bolzanske občinske uprave.
Razlog za njegovo imenovanje v začetku leta 2011 je zelo povezan z dejstvom, da je Moroder odločen "spremeniti podnebje" in da je občinskemu svetu izračunal, kako lahko mesto prav s tem, da namenja denar za varstvo podnebja, privarčuje še več. Bil je pobudnik glasovanja, ki bi se lahko zapisalo v zgodovino, saj je vseh 50 občinskih svetnikov (kar se sicer redko zgodi) soglasno podprlo Zakon o "energijski prenovi stavbnega fonda".
Moroder je nad statistiko navdušen. "Tale je prepričala občinski svet," pove in s klikom na gumb miške odpre okno na računalniku. Številke kažejo, da lahko Bolzano v naslednjih dvajsetih letih s prenovo stavb in širitvijo javnega potniškega prometa pri stroških energije privarčuje 160 mio.evrov.
Moroder se seveda zaveda, da so za tak prihranek najprej potrebne obsežne naložbe. Povsod po Bolzanu bo treba izolirati zidove hiš in poskrbeti za vgradnjo oken z dvojno zasteklitvijo, zgraditi proge za mestno železnico, urediti kolesarske poti. Prednost je v tem, da bodo od takih gradbenih ukrepov korist imela domača podjetja, poleg tega pa bi se stroški povrnili že po 20 letih. "Bolje je vlagati v varstvo okolja, kot pa denar pognati skozi dimnik."
Ali bo Moroderjev "energetski načrt" uspel, je seveda odvisno od tega, ali bodo lastniki stavb dejansko pripravljeni investirati v prenovo. Občinski svet je poskrbel tudi za to. Preprosto povedano, zakon predvideva za območje občine Bolzano možnost gradnje dodatnega nadstropja, pod pogojem, da bodo energetske vrednosti primerne. To je zagotovo privlačna ponudba za zelo gosto poseljen in z gorami obkrožen Bolzano. S prodajo dodatnega nadstropja pa bodo lastniki lahko financirali sanacijo svojih hiš.
če načrt uspe, čez petdeset let v Bolzanu ne bo več niti ene stavbe, ki bi letno porabila več kot 50 kilovatnih ur na kvadratni meter. To velja tudi za starejše stavbe, ki danes običajno porabijo tudi do 200 kilovatnih ur. Vsak prebivalec bo namesto današnjih 10 ton ogljikovega dioksida letno proizvedel samo še dve toni. Za mesto s 100.000 prebivalci je to velik prispevek k "spreminjanju podnebja". če bi tako količino CO2 zmanjšali v svetovnem merilu bi se globalne napoved o povprečnem dvigu temperatur zaustavile pri dveh stopinjah.
Vendar celo na območju Alp, vsaj onstran italijanske meje, pobuda Bolzana skorajda ni znana. Lahko pa bi ta zgled k posnemanju spodbudil tudi druge občine, kot se to dogaja pri drugih projektih varstva podnebja, ki v alpskem prostoru iščejo odgovor na problematiko podnebnih sprememb. CIPRA je zato julija skupaj z drugimi partnerskimi organizacijami začela izvajati projekt Alpstar. V naslednjih dveh letih bo Alpstar na spletu vzpostavil bazo primerov dobrih praks, spodbujal bo izmenjavo med pilotnimi regijami z organiziranjem ekskurzij in usposabljanj, vključno z izdelavo učnega gradiva, poleg tega pa bo s partnerji v vsaki pilotni regiji zasnoval akcijski načrt.
Poglavitna vizija je ustvariti "podnebno nevtralne Alpe do leta 2050", torej doseči uravnoteženo bilanco CO2. Na poti do tega cilja bo treba standarde postopno dvigovati: ko bodo izkušnje, ki jih kažejo primeri dobre prakse v pilotnih projektih na posameznih področjih, kot so promet ali proizvodnja energije, dokumentirane, bodo služile kot merilo, ki bo veljalo za celotni alpski prostor.
Nujnost ukrepanja na področju varstva podnebja je očitna: na območju Alp se je temperatura v zadnjem stoletju dvignila skoraj dvakrat toliko kot v svetovnem povprečju, tj. za okoli dve stopinji Celzija. V občutljivem alpskem ekosistemu danes že lahko opazimo posledice podnebnih sprememb: ledeniki se talijo, živalske in rastlinske vrste izginjajo. Razmere pa se bodo še poslabšale.
Preobrat v prometu
Smo v Lihtenštajnu, v mestu Schaan. Ura je 16.30. Avtobus št. 70 se približuje postajališču v ulici Bendererstrasse, tik pred centralo podjetja Ivoclar Vivadent, znano po izdelkih za zobozdravstvo in zobotehniko. Izmena se je zamenjala in v avtobus vstopi skupina zaposlenih. Vozni red je prilagojen delovnemu času podjetij v tamkajšnji industrijski coni. V lihtenštajnskih podjetjih je delo našlo veliko ljudi iz celotne regije, polovica jih prihaja celo z avstrijske ali švicarske strani. V projektu Alpstar je bilo prav zato območje tromeje opredeljeno za pilotno regijo, ki se bo ukvarjala s problematiko prometa dnevnih migrantov.
Dvajsetletna Viktoria Müller, računovodkinja v Ivoclaru, se pripelje vsak dan iz Feldkirchna prek avstrijsko-lihtenštajnske meje v Schaan in se popoldne vrača spet nazaj. Vožnja traja 20 minut. Včasih je morala prestopati v Schaanu in je zato izgubila precej časa. "če ne bi bilo avtobusne linije št. 70, bi se v službo vozila z avtomobilom," pove. Da bi privabili voznike in voznice osebnih avtomobilov, kot je denimo Viktoria, je vorarlberško prometno združenje uvedlo avtobusno linijo za dnevne migrante. Pred tem je seveda potekala temeljita raziskava razmer na terenu. Gerhard Kräutler iz prometnega združenja se spominja: "Šli smo v podjetja, preučili njihov izmenski delovni čas in izračunali, koliko časa potrebujejo njihovi zaposleni, da pridejo do garderob, od tam pa do postajališča."
Skozi Vorarlberg je torej zapihal svež veter. Pripravljenost prebivalcev, da sprejmejo tovrstne pobude, je velika. Vsepovsod se preizkušajo nove prometne zasnove in trajnostne oblike gospodarstva, tudi v zasebnih podjetjih. Pred trideset metrov visoko stekleno fasado trgovske hiše Haberkorn se zjutraj s službenim kolesom pripelje ducat delavcev. Po vožnji z vlakom so se z železniške postaje odpeljali s kolesom, ki jim ga je priskrbelo podjetje, in tako za pot, ki bi jo peš opravili v desetih minutah, porabili le dve minuti. Podjetje jim je zagotovilo tudi letno karto za vlak. Številni zaposleni tako avtomobile puščajo doma.
"Ker se vozim z vlakom in kolesom, mi uspe na leto pri vožnji z avtom prihraniti deset tisoč kilometrov." pravi vodja logistike Helmut Wetschko, ki živi v 22 km oddaljenem Klausu. Še pomembnejša kot ekološko preračunavanje pa je zanj kakovost življenja. " Med vožnjo z vlakom imam čas za branje." Kaj trenutno bere? "Afganistan, kamor se Bog pride le zjokat ." Polurni izlet v Srednjo Azijo, vsako jutro in vsak večer.
V svetli seminarski sobi na Inštitutu za energetiko Vorarlberg zaseda skupina déležnikov, ki so prišli iz različnih lokalnih podjetij za javni potniški promet, deželnih uprav, prometnih klubov in ustanov. Razpravljajo o konceptu prometnega razvoja v avstrijskem Vorarlbergu, Lihtenštajnu in švicarskem kantonu St. Gallen. Izmed številnih pobud, kot je uvedba avtobusa za dnevne migrante ali službenega kolesa, poskušajo oblikovati prometno in komunikacijsko strategijo, ki bo veljala za celotno območje tromeje. Delavnico je organizirala CIPRA v sodelovanju z Inštitutom za energetiko Vorarlberg. Lihtenštajn in St. Gallen sta tudi pooblastila CIPRO, da v teh regijah organizira kampanjo mobilnosti, medtem ko mora to nalogo v Vorarlbergu opraviti Inštitut za energetiko. Vorarlberg bodo obiskali partnerji projekta Alpstar iz drugih pilotnih regij, da bi se seznanili z rezultati kampanje, Vorarlberžani pa jim bodo obisk vrnili.
"Radi bi dosegli, da bi ljudje spremenili svoje ravnanje in navade glede mobilnosti," je Wolfgang Pfefferkorn povzel zastavljeni cilj projektne skupine. Pfefferkorn, ki je v CIPRI odgovoren za projekt Alpstar, seveda zelo dobro ve, da tako ambiciozen cilj zahteva nekonvencionalen pristop. Njegov partner Martin Reis iz Inštituta za energetiko ga dopolni: "Ljudje morajo prepoznati koristi, ki jim ga prinaša spremenjeno ravnanje, saj prav to - gledano dolgoročno - oblikuje družbene norme - ena takih je na primer prepričanje, da je kolesarjenje način življenja in da kolo ni več prevozno sredstvo revnejših slojev."
Udeleženci si izmenjujejo izkušnje in ideje: bi bil WLAN-dostop za dnevne migrante zanimiv? če bi ga imeli, bi lahko na poti v službo na svojem prenosniku prebirali novice ali pregledovali e-pošto. Kakovostna kolesa ali električni avtomobili pa bi lahko postali privlačni zaradi dizajna. Skupina določi območje geografskega trikotnika za katerega bodo izdelali koncept mobilnosti. Oglišča trikotnika so Buchs v Švici, Feldkirch v Avstriji in Schaan v Lihtenštajnu.
Merila uspešnosti
Podatkovna baza s primeri dobre prakse projekta Alpstar ne zajema samo pilotnih regij. Za področje energije in sodelovanja prebivalcev je na seznamu, denimo, Goms iz Valaisa, ki se ponaša z nazivom "prva energijska regija v švicarskih Alpah", v enem od projektov EU-Leader pa sodeluje tudi s CIPRO. V 13 občinah z okoli 5000 prebivalcev so se uveljavili zgledni projekti, kot so na primer odprtje voznega parka e-vozil za turiste, namestitev fotovoltaičnih sistemov na protiplazne objekte, uvedba ogrevalnih sistemov na sekance in postavitev vetrne elektrarne. Vsi projekti so zasnovani tako, da se izogibajo nakupu energije, ki je proizvedena zunaj domačega Gomsa, lokalne proizvajalce in obrtna podjetja pa finančno podpirajo pri nameščanju in vzdrževanju takšnih sistemov. Stroški gospodinjstev se zmanjšujejo, prihodki lokalnih podjetij pa se povečujejo.
V okviru projekta Alpstar se zbirajo in ocenjujejo današnji primeri v alpskem prostoru. Cilj projekta pa je tisto, kar je danes za zgled, do leta 2050 napraviti za minimalni standard celotnega območja Alp.
Direktor občinske uprave Helmuth Moroder je v Bolzanu doživel, kako lahko ambiciozna vizija razvije lastno dinamiko. "Ko smo se potegovali za naziv Alpsko mesto leta 2009, smo v kandidaturi zapisali, da je podnebna nevtralnost naš cilj, ki ga želimo doseči do leta 2030," pojasnjuje. "Ko smo potem dejansko bili izbrani, smo morali tudi nekaj storiti in tako smo razvili energetski načrt," se spominja Moroder, ki je bil takrat še sedel v občinskem svetu kot predstavnik Zelenih.
Moroderja zdaj zanima, kakšno dinamiko bo razvil Alpstar. Zaveda se namreč, kako težki so časi: "Ljudem gre prvič po dolgih desetletjih slabše kot generacijam pred njimi." Potrebujemo dobre, pragmatične ideje. Vendar pa nam njegov nasmeh pove, da mu tudi ta izziv ne povzroča prevelikih skrbi.
Tilman Wörtz (besedilo) in Heinz Heiss (fotografije), Zeitenspiegel Reportagen
S projektom Alpstar v nizkoogljično družbo na območju Alp
13 partnerjev z območja Alp, med njimi tudi društvo Alpsko mesto leta in pilotna regija Vorarlberg-Liechtenstein-St.Gallen, skupaj izpostavljajo načine, kako učinkovito zmanjšati izpuste CO2 na območju Alp. S sodelovanjem v projektu Alpstar želi CIPRA s projektnimi partnerji prispevati k uresničevanju Akcijskega načrta Alpske konvencije za podnebje v Alpah, za katerega je pobudo dala sama. Projekt se je začel izvajati julija 2011 in se bo končal marca 2014. Celotna vrednost projekta je 2,8 mio. evrov, od tega znaša delež Evropske unije 1,9 mio. evrov.
www.cipra.org/alpstar www.alpstar-project.eu