Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Alpska Konvencija: Smiselno in èutno

Felix Näscher (Lihtenštajn), direktor CIPRE Andreas Götz, arhitekt Johannes Kaufmann (z leve)

Felix Näscher (Lihtenštajn), direktor CIPRE Andreas Götz, arhitekt Johannes Kaufmann (z leve) © Zeitenspiegel Reportagen / Heinz Heiss

Varstvo podnebja na področju gradnje in prenove je naložba za prihodnost in se izplača tudi v ekonomskem pogledu. Še več: arhitekturna nagrada Konstruktivno nazorno kaže, kako lahko trajnostna gradnja postane prava paša za oči. Ena od pobudnikov nagrade je bila tudi CIPRA, saj je želela, da bi se z vzornimi rešitvami na tem področju seznanila tudi javnost. Ponatis ali kakršno koli razmnoževanje - zaželeno!
Ko Johannes Kaufmann načrtuje občinsko stavbo, ga včasih župani takole povprašajo, kateri les namerava uporabiti. In na njihovo vprašanje Johannes Kaufmann odgovori s protivprašanjem: "Katera drevesa pa rastejo v vaših občinskih gozdovih?"
Avstrijskemu arhitektu Johannesu Kaufmannu bi lahko rekli, da je konzervativen človek in to kljub zelo sodobnim zgradbam, ki jih načrtuje. "Sem zagovornik pristopa, ki si zastavlja vprašanje, kako so ravnali naši predniki," pojasni. "Šli so v gozd, da bi videli, kateri les nam je na voljo. Premislili so tudi, kako razrezati hlodovino, da bo posekanih čim manj dreves."
Ravno nasprotno danes mnogi investitorji uporabljajo "razrez debla, ki je lahko kakršen koli." Posledica je, da velike količine odpadnega lesa nato po cestah prevažajo "stotine kilometrov daleč do kraja, kjer iz njega izdelujejo zaboje!" Razsipnost torej, ki ji Kaufmann odločno nasprotuje. Triinštiridesetletnik prihaja iz stare tesarske družine iz Bregenzerwalda/A. Univerze ni nikoli obiskoval. Ko se je izučil za tesarja, je bil zaposlen kot risar v uglednem arhitekturnem biroju, nato pa je opravil mojstrski izpit za tesarja in zidarja ter odšel na svoje. Danes je Johannes Kaufmann pomemben predstavnik inovativnega gibanja za spodbujanje rabe ekološke lesene gradnje na Vorarlberškem v Avstriji. In tudi nagrajenec: žirija mu je za eno njegovih hiš podelila nagrado Konstruktivno, ki jo lihtenštajnska država podeljuje za spodbujanje trajnostne gradnje in prenove v Alpah in za katero je pobudo dala tudi Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA). Arhitekt in občina sta prvo nagrado v višini 25.000 evrov prejela za načrtovanje in gradnjo raggalske občinske hiše na Vorarlberškem. Odločilnega pomena za žirijo je bil način, s katerim lesena gradnja strogo, skoraj puristično lepoto povezuje z visoko energijsko učinkovitostjo.
Danes daje kockasti objekt oblikovni akcent vorarlberški pokrajini, ki se sicer skozi stoletja skorajda ni spreminjala. Po strmih pobočjih doline Grosses Walsertal so raztreseni zaselki in posamezne kmetije. Ko so predniki današnjih prebivalcev pred približno 700 leti ušli pred revščino v švicarskem Valaisu, so bile rodovitne zaplate zemlje v dolini že zasedene. Priseljenci so se zato umaknili v višje predele in začeli krčiti gozdove tam, kjer so jim nerodovitna zemlja in strma pobočja omogočali le skromno preživetje. Stene starih kmetij so narejene iz mogočnih lesenih brun, dvokapne strehe, ki štrlijo daleč naprej, lahko prenesejo precejšnje snežne obremenitve. Fasado pred viharnim vremenom pogosto varujejo skodlasti opaži. Vsaka kmetija je nekakšen utrjen grad, ki kljubuje času, zato nov občinski objekt še toliko bolj preseneča. Nima visokega zatrepa, ki bi se postavil po robu vremenskim neurjem; zato pa se lesena kocka neopazno spaja s pobočjem, kot da ne bi želela zbujati pozornosti.
Vse to mednarodne žirije, ki so jo sestavljali ugledni arhitekti in arhitekturni kritiki, ni prav nič motilo. Ravno nasprotno, nagrada Konstruktivno razume pojem trajnostnosti tudi kot spoštovanje pokrajine, kulture, kot se to izraža pri občinski stavbi. Nekoliko višje, okoli stare vaške lipe, so razvrščeni raggalsko župnišče, cerkev in osnovna šola. S trga, že od nekdaj zbirališča gorskih kmetov, se odpira razgled na dolino, pa tudi čez na Walserkamm, gorsko verigo nad dolino, na varovalni gozd, ki leži nad raztresenimi hišami, na strme grape, ki so zarezane v travnike na pobočjih. Ko je Kaufmann prvič stal pod lipo, mu je postalo jasno: "Tako krasnega pogleda ne smemo zakriti." V nasprotju z občinskimi načrti, ki so predvideli konvencionalno dvokapnico, je Kaufmann predložil sodoben osnutek z rahlo nagnjeno enokapnico - in na razpisu zmagal.
"Pri nas so se vsi najprej nagibali k nekoliko konvencionalnejšim osnutkom," se razprav o natečajnih prispevkih spominja Werner Asam, vodja občinskega urada. Občinski svetniki so pregledali
vzorec za vzorcem. Kaufmann je v svojem osnutku predvidel razvrstitev večine prostorov le na eni ravnini. Levo ob vhodu je turistični urad, desno občinski urad, ta je ločen samo s stekleno steno: transparentnost je v prostoru, upravi pomemben element. Za prostori, kjer so uradi, je posebna soba, Walserska izba, namenjena skupinskim in društvenim srečanjem. V drugem nadstropju je le sejna soba, vključno z razgledom. V konkurenčnih predlogih se uradni prostori raztezajo po treh in štirih nadstropjih. "Bili smo sicer arhitekturni laiki, vendar pa smo kmalu dobili jasno sliko o posebni kakovosti sodobne zasnove zgradbe," je dejal Werner Asam.
Pojavil pa se je še en argument, za katerega lokalni politiki nikoli ne ostanejo gluhi: spodbujanje regionalnega gospodarstva. Les bele jelke in smreke je iz občinskega gozda, sečnjo in obdelavo so opravili sekači, žagarji, mizarji in tesarji v dolini. S sekanci, tudi iz bližnjih domačih gozdov, danes ne ogrevajo le uradov, ampak prek daljinskega ogrevanja tudi župnišče, cerkev, šolo in nekatere zasebne hiše. Ugodno energijsko bilanco zagotavlja učinkovit izolacijski sistem, ki temelji na tehnologiji pasivne hiše.
Nekega novembrskega dne leta 2010 je Johannes Kaufmann po prostorih, ki so še posebej povezani z njegovimi oblikovalskimi in okoljskimi idejami, popeljal dva obiskovalca: Andreasa Götza, direktorja CIPRE International, ki si s svojo organizacijo že dolgo prizadeva za uveljavitev trajnostno naravnane gradnje in prenove v Alpah, in Felixa Näscherja, vodjo lihtenštajnskega Urada za gozd, naravo in pokrajino, ki želi skupaj s CIPRO uveljaviti inovativne zasnove gradnje. Med sprehajanjem po nadstropjih sta se spominjala, kako se je vse skupaj začelo z velikim razočaranjem. Marca 2009 so okoljski ministri alpskih držav predstavili akcijski načrt za podnebje v Alpah, za katerega je dala pobudo prav CIPRA. To je bil grenak neuspeh. "Dokument nikakor ne more biti kos izzivom, ki jih predstavljajo podnebne spremembe," ocenjuje Andreas Götz. CIPRA je ministrom predlagala sprejetje celovitejše zasnove, ki vsebuje konkretne cilje ter ukrepe za blaženje podnebnih sprememb in obvladovanje posledic. Alpe bi morale postati "vzorčna regija na področju varstva podnebja." Tako bi bilo treba v novogradnjah prepovedati ogrevanje na kurilno olje in na celotnem območju uvesti standard pasivne gradnje. Vseh teh predlogov v akcijskem načrtu ni. "To je vsebinsko prazen dokument z nekaj naključnimi ukrepi," pove direktor CIPRE. "Gre za večinoma abstrakten koncept, ki ni prilagojen razmeram v Alpah," mu pritrdi Felix Näscher.
Kritika, ki jo je CIPRA izrekla o ministrskem načrtu, je vodjo urada Näscherja spodbudila k novemu projektu. V sodelovanju s CIPRO je oblikoval arhitekturno nagrado Konstruktivno. Sredstva za nagradni fond je prispeval lihtenštajnski urad, CIPRA pa je s svojim znanjem in mrežo pomagala pri organizaciji in promociji projekta. Kandidature so prihajale s celotnega alpskega območja, skupaj so jih našteli približno dvesto.
"Le maloštevilni investitorji natančno vedo, kakšno hišo sploh želijo zgraditi," pojasnjuje Felix Näscher. "V bistvu je arhitekt tisti, ki bo določil končno obliko." Natečaj naj bi zato investitorjem in obenem načrtovalcem pokazal, da "se zanimiva arhitektura in energijska učinkovitost dopolnjujeta." "Energijo je mogoče privarčevati tudi pri gradnji," je poudaril Andreas Götz. "Zelo velika razlika je namreč, če porabim velike količine energije za izdelavo in prevoz gradbenega materiala, kot sta beton in jeklo, ali pa če uporabim naravna gradiva iz domačega kraja," pravi, ko skozi panoramsko okno pokaže na gozd na pobočju na drugi strani. Še zlasti zato, ker les kot gradbeni material, ki izhaja iz ne ravno intenzivne trajnostne rabe gozda, "odraža tudi našo identiteto", ga dopolni Felix Näscher in pri tem misli na stare walserske kmetije. "Na to smo pozabili." Les kot gradbeni material je veljal za simbol zaostalosti. "In sedaj sedimo tukaj in vidimo, kako sodobna je lahko lesena gradnja!"
Ekološki cilji so bili zastavljeni ambiciozno, a prava pasivna hiša na tej lokaciji kljub temu ni mogla nastati. V zimskih mesecih sem ne posije niti en sam sončni žarek. "Zame to še vedno ni dogma," pravi Johannes Kaufmann in našteje standarde, na katere prisega: trojna zasteklitev, ekološki materiali, zrakotesni ovoj stavbe. "Zame je najpomembnejša gradnja pametnih hiš, v katerih se ljudje dobro počutijo." To je povsem očitno pri občinski zgradbi, denimo pri skoraj beli stenski oblogi. Plošče iz bele jelke so bile izdelane brez uporabe zaščitnih sredstev za les, na koncu so jih samo zgladili. Delovni prostori v uradu so zračni, uporabljeni materiali niso škodljivi in prijetno dišijo. Ob koncu ogleda Andreas Götz pove: "Ta hiša me je prepričala, da varstvo podnebja in trajnostne rešitve ne pomenijo nikakršnega odrekanja, temveč prinašajo zadovoljstvo in užitek."

********************************************
Orkestrirana prenova lesene: hiše Drugo nagrado v okviru nagradnega natečaja lihtenštajnske države za trajnostno gradnjo in prenovo v Alpah je prejela 170 let stara lesena hiša, ki stoji v kraju Hittisau na Vorarlberškem v Avstriji. Danes je tam gostišče Krone, ki zgledno ponazarja, kako je mogoče izpeljati energijsko prenovo obstoječega objekta in obenem povečati vrednost njegovih arhitektonskih značilnosti. Pri projektu je sodelovalo 29 obrtnih podjetij iz regije Bregenzerwald v vlogi poznavalcev in izvajalcev tradicionalne rokodelske obrti. Les, uporabljen pri prenovi, je avtohtonega izvora, objekt pa se oskrbuje s toploto iz bližnjega sistema za ogrevanje na lesno biomaso. več informacij: www.krone-hittisau.at (de/en)
********************************************
Opredeljeni za trajnostni razvoj: Alpska konvencija je mednarodni sporazum, s katerim se osem alpskih držav - Avstrija, Francija, Italija, Lihtenštajn, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica - ter EU zavezuje k uresničevanju trajnostnega razvoja. Pogodba je nastala na zahtevo CIPRE, ki si močno prizadeva tudi za akcijski načrt za varstvo podnebja, ki je tudi razlog za razpis nagrade Kneževine Lihtenštajn za trajnostno gradnjo in prenovo stavb na območju Alp. Nagradni fond prispeva Kneževina Lihtenštajn, razpis pa sta organizirali CIPRA in Visoka šola Lihtenštajn. več informacij: www.cipra.org/alpskakonvencija; www.constructive.li
********************************************

Vir: Letno sporočilo CIPRE International za leto 2010
www.cipra.org/sl/CIPRA/cipra-international
shranjeno pod: ,
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.