Cilje podnebne konvencije javnosti ni težko sporočati: države morajo zmanjšati izpuste CO2, sicer se bo segrevanje našega planeta nadaljevalo v neobvladljivem obsegu. A cilji Alpske konvencije niso tako konkretni. Tukaj gre za trajnostni razvoj, za sodelovanje, za izmenjavo s ciljem boljšega ravnanja z občutljivim alpskim življenjskim prostorom.
CIPRA si je zato že sredi devetdesetih let prizadevala vzpostaviti omrežje alpskih občin. V okviru enega od projektov EU je začela iskati občine, ki so se bile pripravljene povsem konkretno posvetiti uresničevanju Alpske konvencije. Izmenjava z drugimi občinami na območju Alp je bila za občine pomembna že od samega začetka. Na konferencah so se izmenjevale izkušnje, organizirana so bila različna praznovanja, občine so se dogovorile za medsebojno obiskovanje - in se tako učile druga od druge.

Zdrava konkurenčnost in lastne pobude
27. septembra 1997 je napočil pravi trenutek: občine, ki so sodelovale pri pilotnem projektu, so na letni strokovni konferenci CIPRE z naslovom "Alpe - občine - trajnostni razvoj" v Bovcu ustanovile Omrežje občin "Povezanost v Alpah". Takrat je organizacija štela 27 članic, danes jih ima skoraj 300. S številnimi članicami v vseh alpskih državah ter z izvajanjem velikih projektov in programov je mreža postala pravi glasnik Alpske konvencije.
Thierry Billet, podžupan občine Annecy v francoskih Alpah, v kateri živi okoli 50.000 prebivalcev, pri Omrežju občin ceni zlasti dejstvo, da lahko uporablja ideje drugih držav, in zato z veseljem prispeva tudi izkušnje domače občine. Antonio Chiadò, podžupan Massella, ki šteje 68 duš, je enakega mnenja: "Omrežje občin je za nas velika kovačnica idej, kjer nastajajo spodbude, iz katerih izhaja zdrava konkurenčnost in lastne pobude."
Vključevanje mest v politiko trajnostnega razvoja je zelo pomembno, saj živita v mestih ali v mestnih razmerah dve tretjini alpskega prebivalstva. Konec devetdesetih let je bila zato ustanovljena pobuda Alpsko mesto leta. Ta naziv se vsako leto podeli enemu od mest, ki si še posebno prizadevajo za uveljavljanje Alpske konvencije. Sčasoma je nastalo omrežje 14 mest iz šestih držav, ki si med seboj izmenjujejo izkušnje in se učijo druga od druge. CIPRA je eden od treh članov žirije, ki podeljuje omenjeni naziv. Po pooblastilu društva Alpsko mesto leta je CIPRA poleg tega prevzela vodenje sekretariata društva.
Ena od redkih pobud za izvajanje Alpske konvencije, ki je prišla iz vrst pogodbenic, je Alparc - Mreža zavarovanih območij v Alpah. Leta 1995 je Francija dala pobudo za ustanovitev mreže alpskih zavarovanih območij, kot predvideva tudi Protokol o izvajanju Alpske konvencije na področju varstva narave. Še danes je francoska država skupaj z obema francoskima alpskima regijama Rona - Alpe in Provansa - Alpe - Azurna obala glavni financer dejavnosti mreže. Danes je Alparc - z uradnim nazivom Task Force za zavarovana območja - priključen Stalnemu sekretariatu Alpske konvencije. Sloneč na praksi in upoštevajoč potrebe narodnih in naravnih parkov, biosfernih rezervatov in drugih zavarovanih območij, mreža organizira izmenjavo izkušenj na vsealpski ravni, pripravlja skupne projekte in usklajuje skupne pobude na področju komunikacije.

Znanstveniki in popotniki
Tudi Mednarodnega znanstvenega obora za preučevanje Alp (International Scientific Committee on Research in the Alps - ISCAR) brez Alpske konvencije ne bi bilo. ISCAR, ki je uradna organizacija s statusom opazovalke pri Alpski konvenciji, daje pomembne spodbude za raziskovanje Alp.
Mreža povsem druge vrste pa je Via Alpina, ki je nastala iz pobude EU Interreg, katere namen je spodbujanje sonaravnega turizma (glej Panoramo na str. 12). Via Alpina omogoča prečkanje Alp od Monaka do Dunaja ali Maribora, pri tem pa je pohodnikom v različnih regijah na voljo izvirna ponudba. Turisti, ki jih zanimata narava in mir, naj bi z vključevanjem domačih podjetij na področju kmetijstva in turizma na alpskem podeželju ustvarjali dodano vrednost.
Osebe, odgovorne za vsa ta omrežja, se med seboj poznajo, mnoge med seboj tudi tesno sodelujejo. Ko poskušajo združiti vse tri dimenzije trajnostnega razvoja, ne delajo drugega, kot uresničujejo načela Alpske konvencije - in prav te povezave so nekaj najbolj konkretnega in dragocenega, kar je izšlo iz Alpske konvencije.

Vir: Alpe na odru, št. 95 (www.cipra.org/sl/alpmedia/publikacije/4586)