Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Energijska neodvisnosti Alp

16.11.2010 / Andreas Götz
Čas je za energijsko samozadostne regije - Vedno več območij se razglaša za energijske regije. Postati želijo neodvisna od uvoza energije iz fosilnih virov, energijo uporabljati varčno in učinkovito, lastne potrebe pa zadovoljiti po možnosti z obnovljivimi viri energije. Na vprašanje, kako lahko regije to dosežejo in pri tem istočasno dajejo zagon razvoju regionalnega gospodarstva, CIPRA odgovarja v novem dosjeju o energijsko samozadostnih regijah v zbirki compacts.
Koristno za podnebje in gospodarstvo: energijska samozadostnost kot del trajnostne regionalne politike.
Image caption:
Koristno za podnebje in gospodarstvo: energijska samozadostnost kot del trajnostne regionalne politike. © energieregionGOMS
Energijska samozadostnost je "in". Postati neodvisen od uvoza energije je vizija, ki marsikatero regijo močno privlači. Tako danes marsikje v Alpah obstajajo različne zasnove, kako se podati na to pot. Avstrijska zvezna dežela Vorarlberg je, denimo, sklenila postati energijsko samozadostna do leta 2050, tudi italijanski Bolzano ima podobne načrte, saj želi do leta 2030 postati podnebno nevtralno mesto. Bistvo omenjenih zasnov je zadovoljevanje potreb po energiji z obnovljivimi viri iz domače regije ter varčna in učinkovita raba energije. Kdor bo na poti do energijsko samozadostne regije ta načela upošteval dosledno, bo celovito spremenil podobo in strukture svoje regije v dobro lastnega gospodarstva, družbe in tudi okolja.

Ne v škodo narave!
Večina regij, ki si prizadevajo postati energijsko samozadostne, se sklicuje na načelo trajnostnega razvoja v njegovih treh ciljnih dimenzijah: ekologiji, gospodarstvu ter na socialnem in kulturnem področju. Pri konkretnem izvajanju pa se sorazmerno močno upoštevajo gospodarski in socialni vidiki, medtem ko se ekološki vidiki obravnavajo mačehovsko. Problem je očiten zlasti takrat, ko pri gradnji infrastrukture za proizvodnjo električne energije prihaja do nasprotja interesov z varstvom narave. Določena regija pa lahko za trajnostno velja le, če ustrezno upošteva tudi interese varstva narave in pokrajine. Hidroelektrarne, ki preprečujejo pretočnost vodotokov, ali prekomerna raba lesa, ki povzroča zmanjšanje biotske raznovrstnosti v gozdu, sta zgolj dva primera pogostih netrajnostnih dejavnosti.

Učimo se z malimi, ukrepajmo z velikimi koraki!
V dosjeju o energijsko samostojnih regijah (gl. besedilo v okviru), ki je izšel v zbirki compacts, CIPRA na 28 straneh predstavlja načine, kako doseči energijsko samozadostnost ter predstavlja možne rešitve iz prakse. Publikacija pa je tudi spodbuda: odločitev za energijsko samozadostnost je smiselna, koristi podnebju, ustvarja delovna mesta in povečuje regionalno dodano vrednost. Pri tem ima CIPRA pred očmi veliko vizijo: Alpe naj bi postale energijsko samozadostne do leta 2050.

*******************************************
Osnovno izhodišče, elementi, primeri za energijske regije:
CIPRA je rezultate podnebnega projekta cc.alps razvrstila po temah in jih v zgoščeni obliki obdelala v zbirki compacts v obliki dosjejev oz. osnovnih dokumentov. Dosje o energijsko samozadostnih regijah vsebuje pregled energijsko samozadostnih regij na območju Alp.
Podrobneje pojasnjuje pojem energijske samozadostnosti, katerega uporaba je različna, razpravlja o prednostih, ki govorijo v prid vzpostavitvi energijsko samozadostne regije. Obravnavani so tudi posamezni elementi, mreže in strukture procesa energijske samozadostnosti ter vsebina regionalnih energetskih zasnov. Našteti so dejavniki uspešnosti, ki pospešujejo razvoj energijskih regij. Sledi še predstavitev primerov dobrih praks z območja Alp (tri podeželske regije, urbana pobuda iz Bolzana in zvezna dežela Vorarlberg kot velika regija). Po zaslugi finančne podpore nemškega Ministrstva za okolje, varstvo narave in varnost reaktorjev je compact lahko izšel v petih jezikih. Več o tem: www.cipra.org/cc.alps-compacts
*******************************************


Vir: Alpe na odru, št. 94 (www.cipra.org/sl/alpmedia/publikacije/4542)
shranjeno pod: Energetska politika