Novice
"Goram se moramo prilagoditi"
16.11.2010
/
Alexandre Mignotte
Zgodba o Laurentu Chappisu (Chambéry/F), arhitektu, ki je v Courchevelu načrtoval prvi smučarski kraj in želel Alpe narediti dostopne za vsakogar. Veliki projekt "anarhitekta" je humanistična vizija gora.
Kot otroku so mu dopovedovali, da gore niso zanj, saj da je bolehen. Kljub temu je Laurent Chappis prav z gorami napolnil svoje življenje in pri tem vedno znova prestopal meje, telesne in duhovne. Leta 1946 je v francoski Savoji zgradil svoje prvo turistično središče in ga poimenoval Courchevel 1850: načrtovan v vojnem ujetništvu in zgrajen na zelenem travniku je projekt postal zgleden primer zimskošportnega središča na območju Alp. Zgradbe, razporejene glede na svojo funkcijo, so umeščene v pokrajino in obenem dostopne neposredno s smučišča.
Courchevel: kapitalistični spodrsljaj
Chappis je želel ustvariti športno-rekreacijsko središče, ki bo dosegljivo vsem družbenim slojem. Pred očmi je imel kraj, kjer bodo obiskovalci podoživljali širjavo in mir gora, kjer se bo vsak začel zavedati svojega odnosa do sveta.
Korak za korakom je obhodil zemljišče, na podlagi koeficienta smučarjev na hektar in doživljanja narave natančno izračunal število postelj. Žal pa je Courchevel 1850 zaradi novih državnih turističnih smernic ušel izpod nadzora. Francoska vlada se je leta 1960 odločila za turistični razvoj na podlagi programa prostorskega načrtovanja in gospodarskega razvoja Plan Neige, ki je upošteval predvsem ekonomska merila.
Laurent Chappis danes dvomi o razvoju Courchevela, kritizira pozidavo gorskega prostora in se pritožuje, da "ima kapital prednost pred razumom in socialno odgovornostjo". "Človek je tisti, ki se mora goram prilagoditi, in ne obratno," pravi. Večkrat sponzorjem pred nosom zapre vrata, izstopi iz projektov, noče popuščati ali sklepati kompromisov.
Doživljanje narave "humanistična gora"
"Anarhitekt" sledi svojemu velikemu cilju - humanistični in čezmejni viziji Alp: humanistični, ker so Alpe najgosteje poseljeno in turistično najrazvitejše pogorje, čezmejni pa, ker združujejo sedem različnih držav in sedem različnih kultur. Za Chappisa sta pomembna varstvo tega življenjskega prostora, ter možnost, da bi ga ljudje podoživljali čim pristneje. Človek naj bi v gorah našel zavest o samem sebi in svoj prostor na svetu. "Humanistične gore" zadovoljujejo potrebe človeka, vendar za razliko od "kapitalističnih gora" ne ustvarjajo novih potreb. Laurent Chappis vidi Alpe kot "prostor narave" z območji miru in prostorom za kulturo.
Laurent Chappis stoji pred polno parlamentarno dvorano v Savoji. Mnogi bi mu odsvetovali, da v svoji starosti še sprejema tovrstna povabila, a on želi pripovedovati o svojih gorah, pokazati karte, na katere je z različnimi barvami vrisal fizikalne in psihosocialne lastnosti "evropskega centralnega masiva". Tistega jutra Chappis ni bil star 95 let, ampak je bil študent, ki javno obelodani sicer še nevidno uresničenje lastne vizije.
**********************************************
Upornik in vizionar:
Laurent Chappis, rojen leta 1915 v francoskem kraju Aix-les-Bains, je eden od tvorcev slovitega smučarskega središča Courchevel 1850 v francoskih Alpah. Že od leta 1950 dalje kot arhitekt vpliva na turistično načrtovanje prostora v Alpah. Ker je v svojih projektih gospodarsko donosnost podredil estetiki in doživljanju narave, ga je njegov biograf poimenoval "anarhitekt". 95-letni Chappis danes živi v Chambéryju. V začetku leta 2011 bodo izšle Evropske Alpe, zadnji izmed šestih zvezkov, v katerih pojasnjuje
svojo vizijo "humanističnih gora".
**********************************************
Vir: Alpe na odru, št. 94 (www.cipra.org/sl/alpmedia/publikacije/4542)
Courchevel: kapitalistični spodrsljaj
Chappis je želel ustvariti športno-rekreacijsko središče, ki bo dosegljivo vsem družbenim slojem. Pred očmi je imel kraj, kjer bodo obiskovalci podoživljali širjavo in mir gora, kjer se bo vsak začel zavedati svojega odnosa do sveta.
Korak za korakom je obhodil zemljišče, na podlagi koeficienta smučarjev na hektar in doživljanja narave natančno izračunal število postelj. Žal pa je Courchevel 1850 zaradi novih državnih turističnih smernic ušel izpod nadzora. Francoska vlada se je leta 1960 odločila za turistični razvoj na podlagi programa prostorskega načrtovanja in gospodarskega razvoja Plan Neige, ki je upošteval predvsem ekonomska merila.
Laurent Chappis danes dvomi o razvoju Courchevela, kritizira pozidavo gorskega prostora in se pritožuje, da "ima kapital prednost pred razumom in socialno odgovornostjo". "Človek je tisti, ki se mora goram prilagoditi, in ne obratno," pravi. Večkrat sponzorjem pred nosom zapre vrata, izstopi iz projektov, noče popuščati ali sklepati kompromisov.
Doživljanje narave "humanistična gora"
"Anarhitekt" sledi svojemu velikemu cilju - humanistični in čezmejni viziji Alp: humanistični, ker so Alpe najgosteje poseljeno in turistično najrazvitejše pogorje, čezmejni pa, ker združujejo sedem različnih držav in sedem različnih kultur. Za Chappisa sta pomembna varstvo tega življenjskega prostora, ter možnost, da bi ga ljudje podoživljali čim pristneje. Človek naj bi v gorah našel zavest o samem sebi in svoj prostor na svetu. "Humanistične gore" zadovoljujejo potrebe človeka, vendar za razliko od "kapitalističnih gora" ne ustvarjajo novih potreb. Laurent Chappis vidi Alpe kot "prostor narave" z območji miru in prostorom za kulturo.
Laurent Chappis stoji pred polno parlamentarno dvorano v Savoji. Mnogi bi mu odsvetovali, da v svoji starosti še sprejema tovrstna povabila, a on želi pripovedovati o svojih gorah, pokazati karte, na katere je z različnimi barvami vrisal fizikalne in psihosocialne lastnosti "evropskega centralnega masiva". Tistega jutra Chappis ni bil star 95 let, ampak je bil študent, ki javno obelodani sicer še nevidno uresničenje lastne vizije.
**********************************************
Upornik in vizionar:
Laurent Chappis, rojen leta 1915 v francoskem kraju Aix-les-Bains, je eden od tvorcev slovitega smučarskega središča Courchevel 1850 v francoskih Alpah. Že od leta 1950 dalje kot arhitekt vpliva na turistično načrtovanje prostora v Alpah. Ker je v svojih projektih gospodarsko donosnost podredil estetiki in doživljanju narave, ga je njegov biograf poimenoval "anarhitekt". 95-letni Chappis danes živi v Chambéryju. V začetku leta 2011 bodo izšle Evropske Alpe, zadnji izmed šestih zvezkov, v katerih pojasnjuje
svojo vizijo "humanističnih gora".
**********************************************
Vir: Alpe na odru, št. 94 (www.cipra.org/sl/alpmedia/publikacije/4542)