Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Sečnja za ohranitec mokrišč

08.07.2010 / Serena Rauzi
Zgodnje poletje, ura je sedem zjutraj. Sek, sek, je slišati skozi meglice, ki se dvigujejo nad bavarskim mokriščem Ödmoos. Dela so v polnem teku. Začeti je treba zgodaj, saj postane čez dan zelo vroče. Stefan dvigne sekiro in začne odstranjevati goščavo. 23-letni študent gozdarstva in prostovoljec se je odločil sodelovati pri izvajanju renaturacijskih ukrepov na tamkajšnjem območju. Mokrišča, ti raznoliki habitati, so ga prevzela že kot fantiča, danes pa ve tudi to, da pomembno prispevajo k varstvu podnebja.
Sečnja za ohranitec mokrišč
Image caption:
Sečnja za ohranitec mokrišč
Več kot 90 odstotkov bavarskih mokrišč je zelo degradiranih in tudi mokrišče Ödmoos v bližini Traunsteina je izgubilo dobršen del ekološke vrednosti. Stefan s sodelavci sodeluje pri projektu bavarske Zveze za varstvo narave (BN), katerega namen je izvesti ponovno zamočvirjenje mokriščnih površin, saj le-te lahko pomembno prispevajo k varstvu narave le, če je njihova površina dovolj velika. Z ukrepi renaturacije na vseh bavarskih mokriščih bi lahko letno prihraniti do pet milijonov ton ekvivalenta CO2, kar je več kot 6 odstotkov letnega izpusta na Bavarskem. Poleg tega so neokrnjena mokrišča najučinkovitejše in stroškovno najugodnejše varstvo pred visokimi vodami, saj vsrkavajo vodo kot goba, prav tako pa so zaščitena tudi naselja, ki ležijo pod njimi.
CIPRA je na natečaju svojega projekta cc.alps Zvezi za varstvo narave (BN) za uspešna prizadevanja na tem področju podelila eno od glavnih nagrad (gl. uokvirjeno besedilo). S temi sredstvi so leta 2009 dokupili še nekatere mokriščne površine in financirali izvajanje novih ukrepov renaturacije. BN je učinek nagrade, ki ji jo je podelila CIPRA, uspela še povečati: Svobodna dežela Bavarska bo finančno podprla izvajanje ukrepov renaturacije mokrišč v okviru svojega programa za podnebje vse do leta 2011 z 8 mio. evrov. Kot pojasnjuje Christine Margraf iz BN, "nagrada ni bila pomembna le finančno, temveč predvsem kot priznanje za delo in motivacija za številne posameznike, ki so prostovoljno sodelovali pri različnih organizacijah, inštitucijah in upravnih organih." Projekt je zaradi nagrade CIPRE postal poznan tudi mednarodno.
Da bi ohranili tako dragoceno visoko barje, kot je Latschenhochmoor blizu Traunsteina, bo treba nadaljevati izvajanje negovalnih ukrepov. Prostovoljci bodo redno odstranjevali smreke, breze, rdeči bor in grme krhlike, ki so zrasle in sicer mokriščnim tlom odvzemajo vodo in omejujejo osončenost močvirskega rastlinja. Stefanova mlajša sestra Lina je prav tako navdušena nad mokrišči. Skupaj s skupino mladih prostovoljcev se je udeležila ekskurzije v močvirnat svet in od takrat dalje je njena najljubša roža rosika. Da bodo rosike lahko še naprej cvetele, pa je razlog, zakaj si želi Lina, ko bo večja, pomagati pri ohranjanju mokrišč.

*****************************************************************

Trezna glava v topli gredi
S projektom cc.alps - Podnebne spremembe: mislimo korak naprej! je CIPRA združila znanja s področja preudarnega varstva podnebja in trajnostnih prilagoditvenih ukrepov. Ena od osrednjih točk projekta je krepitev okoljske zavesti. Leta 2009 je projekt v višini 1,058 mio. švicarskih frankov financiral Sklad za naravo MAVA iz Montrichera/CH.
CIPRA je leta 2009 znanja, ki so jih zbrali strokovnjaki, zbrala v obliki t. i. osnovnih dokumentov za enajst različnih področij, med drugim za področje energije, prometa, gradnje in prenove, energijsko samozadostnih regij ter urejanja prostora. Te dokumente (CIPRA-compacts) redno objavljamo na www.cipra.org/cc.alps-compacts. Zelo uspešna je bila tudi mednarodna konferenca Trezna glava v topli gredi - ravnajmo pametno v času podnebnih sprememb, ki se je je aprila 2009 v Bolzanu/I udeležilo več kot 200 udeležencev.
www.cipra.org/cc.alps
Vir: Letno sporočilo CIPRE International za leto 2009
www.cipra.org/sl/CIPRA/cipra-international
shranjeno pod: Naravna krajina, Krajina