Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Odkrivanje skupnih točk

Kdor gradi pasivno hišo, kot je enodružinska Carlo v lihtenštajnskem Schellenbergu, deluje trajnostno, varuje podnebje ter prispeva k regionalnemu razvoju - točno tako ravnanje spodbuja CIPRA v okviru vsealpskega projekta climalp.

Kdor gradi pasivno hišo, kot je enodružinska Carlo v lihtenštajnskem Schellenbergu, deluje trajnostno, varuje podnebje ter prispeva k regionalnemu razvoju - točno tako ravnanje spodbuja CIPRA v okviru vsealpskega projekta climalp.

V majhni državi, kot je Lihtenštajn, se ljudje stalno srečujejo. Vsi se nekako poznajo, čeprav ne prav zares. In to se dogaja tudi na področju energijsko varčne gradnje, ali bolje rečeno, se je dogajalo, nekako do oktobra 2009. Takrat je CIPRA, ki s svojim projektom climalp po alpskih deželah širi znanje o energijsko učinkoviti gradnji in prenovi (gl. uokvirjeno besedilo), zbrala lokalno prebivalstvo.
Skorajda vsi ključni deležniki, ki se v Lihtenštajnu ukvarjajo z energijsko učinkovito gradnjo, so se prvič usedli za skupno mizo. Predstavniki politike in strokovnjaki s področja energije, arhitekture, znanosti in izobraževanja so si na delavnici CIPRE z naslovom Ovire in priložnosti za energijsko učinkovito gradnjo v Lihtenštajnu izmenjali izkušnje in informacije in se seznanili s stališči, ki jih zastopajo njihovi kolegi.
Katere so ovire za razvoj in širjenje energijsko učinkovite gradnje v Lihtenštajnu? Katere imajo največji vpliv, katere je najlažje odpraviti? Kako lahko spodbudimo investitorje, da bi se odločili za energijsko učinkovito prenavljanje objektov? Med udeleženci je prevladalo enotno mnenje, da je Lihtenštajn na dobri poti, kar zadeva zakonodajo, ki ureja področje novogradenj, obenem pa so izrazili tudi zahtevo, da se morajo predpisi zaostriti postopoma, saj bo le tako mogoče obdržati pionirski položaj. Tehnični razvoj energijsko učinkovitih novogradenj poteka zelo hitro, vendar ga še vedno ne podpirajo vsi načrtovalci in arhitekti ter širša javnost. Gradbeniki nimajo dovolj tehničnega znanja in izkušenj, marsikaj pa bo treba postoriti tudi pri predpisih, ki urejajo področje prenove objektov in zagotavljanja energije. In glede svetovanja: kot pojasnjujejo udeleženci okrogle mize v organizaciji CIPRE, se še vedno dogaja, da arhitekti investitorju, ki je pripravljen vložiti v energijsko optimirano gradnjo, to odsvetujejo. Potrebnih je več informacij in več svetovanja, da bi javnost spoznala, da sta energijsko učinkovita gradnja in bivanje uresničljiva, poceni in udobna.
Številni udeleženci so šele na delavnici izvedeli, da nekateri njihovi rojaki energijsko učinkovito gradnjo podpirajo individualno ali v sklopu določene organizacije. Tako so, denimo, predstavniki Lihtenštajnske arhitekturne zbornice in Visoke šole Lihtenštajn ugotovili, da so vsebinsko in programsko bolj povezani, kot so domnevali doslej. Ključni deležniki na področju politike, uprave, energetike, arhitekture, znanosti in izobraževanja so spoznali, da bi bilo skupno lobiranje v interesu vseh, vizija o energijsko učinkoviti gradnji pa bi hitreje postala realnost. CIPRA bo proces izmenjave na območju Lihtenštajna spremljala tudi v prihodnje, kar velja tudi za številne druge projekte in aktivnosti energijsko učinkovite gradnje in prenove, ki jih bodo izvajali v celotnem alpskem prostoru.

*****************************************************************

Za bivalno udobje, podnebje in regionalno gospodarstvo
CIPRA želi s projektom climalp širši javnosti pokazati, da energijsko učinkovite hiše, zgrajene iz domačega lesa, varujejo podnebje in spodbujajo regionalno gospodarstvo, zato redno organizira ekskurzije. Med njimi je bila leta 2009 tudi strokovna ekskurzija v Vorarlberg, ki so se jo udeležili predstavniki občin, ki so članice Omrežja občin "Povezanost v Alpah", oziroma predstavniki društva francoskih občin, ki imajo v svoji lastni gozdove (FNCOFOR). Tudi osnovni dokument CIPRA compact - Gradnja in prenova v času podnebnih sprememb, ki je izšel v okviru projekta cc.alps v slovenskem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku (gl. stran 8), izhaja iz nabora znanja, zbranega v okviru projekta climalp. climalp finančno podpira Kneževina Lihtenštajn, in sicer letno v višini 100.000 švicarskih frankov.
www.cipra.org/climalp
Vir: Letno sporočilo CIPRE International za leto 2009
www.cipra.org/sl/CIPRA/cipra-international
shranjeno pod: ,
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.