Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Kako merimo kakovost življenja?

08.06.2010
Obstajajo številni merilni instrumenti, denimo ura za merjenje časa, meter za prostorske razdalje, tehtnica za težo. Kako pa lahko izmerimo človekovo počutje? Izbiramo lahko med naslednjim:
Indeks pravega napredka
Indeks pravega napredka (Genuine Progress Indicator - GPI) dopolnjuje BDP z nekaterimi bistvenimi elementi. Gospodinjsko delo se na primer računa tako, kot če bi v ta namen zaposlili osebo od zunaj. Poleg tega se BDP zmanjša ali poveča glede na delež revnih prebivalcev v strukturi narodnega dohodka.
Izkoriščanje naravnih virov opredeljuje BDP kot tekoči prihodek, nasprotno pa ga GPI določa kot tekoči izdatek. Medtem ko onesnaževanje okolja v BDP pozitivno vpliva v dvojnem pogledu, in sicer pri nastanku, nato pa še pri čiščenju, se stroški vplivov onesnaževanja na človekovo zdravje in okolje v GPI odbijejo. Upošteva se tudi padec kakovosti življenja, ki sproži nizko stopnjo sposobnosti ohranjanja kakovosti proizvoda. GPI izhaja iz indeksa trajnostne ekonomske blaginje (Index of Sustainable Economic Welfare - ISEW).
www.rprogress.org (en)

Indeks človekovega razvoja
Na podlagi kombinirane meritve BDP, stopnje zdravja in stopnje izobraževanja primerja Razvojni program OZN (United Nations Development Programme - UNDP) človekov razvoj v različnih državah. Kot podlaga za indeks človekovega razvoja (Human Development Index - HDI) se uporablja ocena povprečnega razvoja neke države na naslednjih treh področjih: pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, stop-
nja pismenosti odraslih in kombinirani vpisni količnik v sistem izobraževanja ter realna kupna moč na posameznika. Po tem indeksu je od 128 držav na prvem mestu Norveška, na zadnjem pa je Niger. Alpske države veljajo za zelo visoko razvite. Francija, Švica in Avstrija zasedajo 8., 9. in 14. mesto, Italija in Lihtenštajn 18. in 19. mesto, Nemčija 22. Mesto, Slovenija pa 29. mesto.
www.undp.org (en/fr)

Bruto domači proizvod
Merilo, ki se najpogosteje uporablja za merjenje velikosti tržnega gospodarstva, tj. bruto domači proizvod (BDP), je bilo oblikovano v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Metodologija je natančno definirana in standardizirana. Z BDP-jem je mogoče opraviti mednarodne primerjave in agregacije.
BDP v enem samem številu združuje celotno tržno vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki v določenem obdobju nastanejo v gospodarski dejavnosti države. Sprememba BDP-ja je sčasoma postala najpomembnejši kazalnik rasti makroekonomskih dosežkov. A pri tem se ne upoštevajo številni dejavniki, kot so na primer neplačana vzgojna dejavnost, obraba virov ali podobno, zato je BDP vedno bolj podvržen kritiki.
www.beyond-gdp.eu (de/fr/en)

Nacionalni socialni indeks
Nacionalni socialni indeks (Nationaler Wohlfahrtsindex - NWI) upošteva socialnovarstvene storitve, ki so bile v BDP-ju doslej zanemarjene, na primer gospodinjska dela ali prostovoljne dejavnosti. Nasprotno se ne upoštevajo stroški nastale škode, npr. škode v zvezi z zrakom, tlemi, vodami, zdravjem ali prometom, ter zmanjšanje naravnega kapitala tal, gozdov, virov, biotske raznovrstnosti in podnebja. Tudi socialni dejavniki, kot so pravičnost, javni izdatki za zdravstvene in izobraževalne sisteme kot tudi kriminaliteta so pomembni elementi nacionalnega socialnega indeksa.
www.polsoz.fu-berlin.de (de/en)
www.fest-heidelberg.de (de/en)

Bruto nacionalna sreča
Bruto nacionalna sreča (Gross National Happiness - GNH) je poskus življenjski standard opredeliti s celostnega, humanističnega in psihološkega vidika. Koncept GNH je leta 1972 oblikoval Jigme Singye Wangchuck, kralj države Butan. Bruto nacionalna sreča naj bi se skladala z edinstveno kulturo butanske kraljevine in njenimi vrednotami budistične tradicije.
Štirje stebri takšnega razvoja so spodbujanje pravičnega družbeno-ekonomskega razvoja, ohranjanje in promocija kulturnih vrednot, varstvo okolja in vzpostavitev uspešnih struktur vladanja in upravljanja. Kritiki trdijo, da je objektivno merjenje blaginje in sreče skorajda nemogoče. Zato je GNH podvržena številnim subjektivnim vrednostnim sodbam.
www.grossnationalhappiness.com (en)