Mesto Aschersleben v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt je z razpadom Nemške demokratične republike (NDR) izgubilo okoli 10.000 delovnih mest. Medtem ko je leta 1990 v nekdaj izrazito industrijskem mestu živelo še dobrih 33.700 prebivalcev, jih je bilo leta 2000 samo še 27.300. Odselili so se zlasti mlajši prebivalci, starejši pa so ostali v skorajda praznih stanovanjskih blokih, kar je v nekaterih mestnih predelih povzročilo težave glede zmogljivosti tehnične in socialne infrastrukture.
S podobnimi strukturnimi problemi se spopadajo tudi številni kraji v Alpah. Na mnogih gorskih območjih je modernizacija industrije in obrtnih dejavnosti pustila vidne posledice. Primer take občine je avstrijski Eisenerz (gl. uokvirjeno besedilo).

Velikopotezne spremembe v mestuPogled od Alp proti vzhodu je enak pogledu v prihodnost. Leta 2002 so nemška država in njene zvezne dežele v vzhodnem delu Nemčiji začele izvajati program za spodbujanje urbane preobrazbe z imenom Stadtumbau Ost, ki v občinah, ki so jih najbolj prizadeli procesi krčenja, omogoča izvajanje ukrepov, kot so rušenje stanovanjskih objektov oz. povečanje njihove vrednosti. Namen prenove, ki trenutno poteka v 400 večjih in manjših mestnih ter vaških naseljih, je trajno zagotoviti višjo kakovost življenja, bivanja in dela.
S pomočjo omenjenega programa spodbujajo izvajanje ustreznih ukrepov tudi v Ascherslebnu. Poleg tega je občina ena od 19 vzorčnih mest v okviru programa Internationale Bauausstellung (IBA) v deželi Saška-Anhalt. Program IBA Stadtumbau 2010 je neke vrste laboratorij, kjer preizkušajo in uporabljajo različna orodja za preobrazbo mest.

Nove perspektive za prebivalke in prebivalce
Aschersleben v okviru urbane prenove uresničuje strategijo krčenja navznoter. Lokacije na obrobju se revitalizirajo, mestno jedro pa se z ukrepi, ki mu povečuje vrednost, spreminja v stanovanjski predel. S preureditvijo nekdanjega industrijskega objekta v izobraževalni center je, denimo, nastal prijeten kraj aktivnega izobraževanja. Več stanovanjskih enot je bilo porušenih, zaradi različnih razstav in umetniških inštalacij se je povečala vrednost praznih mestnih vrzeli in starega stavbnega fonda. T. i. Drive Thru Gallery predstavlja poleg zelenih površin, ki so nastale na novo oz. jim je bila povečana vrednost, novo podobo mesta.
Pomemben element v procesu urbanega krčenja je obveščanje in ozaveščanje prebivalstva. Številni prebivalci umiranje domačega mesta ne povezujejo s krčenjem kot takim, temveč prav z revitalizacijskimi ukrepi.
V vzhodni Nemčiji danes skoraj vsak drug državljan živi v občini, kjer poteka prenova. V zahodnem delu države zgledu sledijo: na posledice gospodarskih in demokratičnih sprememb so se leta 2004 odzvali s programom spodbujanja prenove mest Stadtumbau West.
Tudi v Alpah, na primer v Švici, se občine povezujejo, da bi odpravile paralelne strukture ali pa da bi obstoječe strukture izkoristile učinkoviteje. Za razliko od vzhodne Nemčije, kjer se večja središča in celo regije med seboj povezujejo, je v Alpah tovrstno sodelovanje omejeno na manjše in posamezne občine. Ukrepi prenove v obliki rušenja oz. odstranjevanja objektov v alpski regiji zaenkrkat ostajajo tabu.

*****************************************************************

Eisenerz/A - primer iz Alp
Eisenerz je ena redkih alpskih občin, ki se je procesa krčenja lotila z ukrepi, kot je rušenje objektov. Mesto leži ob vznožju štajerske gore Erzberg, kjer so nekoč kopali železovo rudo. Zaradi tehnološkega napredka v rudarstvu, so bila ukinjena številna delovna mesta odselila se je več kot polovica prebivalstva. Leta 2005 je občina začela izvajati program prenove mesta re-design Eisenerz, ki predvideva rušenje in spremembo rabe stanovanjskega fonda, poleg tega pa si prizadeva, da bi se stanovanjska raba osredotočila na območja s prenovljenimi zgradbami in privlačnimi lokacijami. Izvajanje ukrepov prenove pa še ni napredovalo tako daleč kot v vzhodni Nemčiji.
www.eisenerz.at/redesign (de)