Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Novi turistični megaprojekti kot rešitev za Alpe?

So turistični megaprojekti nosilci upanja za posamezne regije ali kura, ki nese zlata jajca za velike investitorje? Mario Broggi iz Sklada za naravo MAVA išče odgovor na vprašanje, kateri deležniki imajo na koncu koristi, kateri izgubo.
O Andermattu se veliko govori. V švicarskem kantonu Uri naj bi na površini, ki obsega kar 1,5 mio. kvadratnih metrov, zraslo vrhunsko turistično naselje s 3000-5000 posteljami v šestih hotelih, 710 stanovanji, 30 vilami itd. - in seveda stroški, ki pa naj bi presegli milijardo evrov. Vse to naj bi omogočil egiptovski investitor Samih Saviris. Je torej sedmica na lotu za Andermatt že kar vnaprej določena, potem ko je bilo prav to območje le dve ali tri leta pred tem v eni od študij, opravljeni na züriški ETH, pripisano "alpski branži"?

Pogled na zaščiteno vaško središče kaže, da so hotelski objekti iz obdobja "belle epoque" pridobili nekoliko patine. Slavni časi, ko je prek gotthardovega prelaza vodila pomembna tranzitna cesta, so mimo. Krivdo za to je treba iskati v gradnji zaenkrat najdaljšega cestnega predora v Evropi. Top a še ni vse: tudi vojska, doslej največji švicarski delodajalec, se pospešeno umika iz mitske obrambne linije, nekdanje srčike švicarskega obrambnega načrta v 2. svetovni vojni. Tako je nazadovanje vasi že vnaprej programirano.
A zdaj prihaja odrešitev. Vsekakor Andermatt zahteva žrtev, namreč površino sedmih kmetij. Kantonalne in zvezne oblasti so za švicarske razmere pospešile potek pridobivanja dovoljenja, kar pa je bilo za gospoda Savirisa z njegovimi izkušnjami, pridobljenimi na Rdečem morju, še vedno prepočasi. Švicarska vlada je projekt "iz državnopolitičnega interesa" v treh tednih po prejetju prošnje oprostila obveznosti pridobitve dovoljenja za nakup zemljišč, ki sicer velja za tujce. Razumljivo je, da je Jean-Michel Cina član vlade, pristojen za področje narodnega gospodarstva v Valaisu, takoj zahteval enake možnosti za svoj kanton! Na celotnem ozemlju švicarske države je predvidena gradnja še okoli 50 središč prostočasnih dejavnosti z investicijami v obsegu okoli 6 mrd. švicarskih frankov. Le kakšne skomine bo to vzbudilo?

Uspeh ni zagotovljen
Sicer pa ideja o gradnji središč prostočasnih dejavnosti ni povsem nova. Spomnimo se primerov v francoskih Alpah ali Valaisu v šestdesetih letih. Švicarski Thyon 2000 je, denimo, kljub začetni evforiji šel v stečaj in bil pozneje prodan za smešno nizko ceno. Þeprav se je zdelo, da je ponudba, ki je obsegala nočitev, storitve, gastronomijo in različne prostočasne dejavnosti iz ene roke, v skladu z duhom časa, pa se iz nje ni porodil trajen poslovni uspeh. Gradnja sama po sebi, kjer je vse osredotočeno na prodajo stanovanj s kratkoročnim dobičkom, ostaja vabljiva. Danes bi bilo treba najti investitorje, ki bi upravljali s t. i. toplimi posteljami, torej počitniškimi stanovanji, ki bi jih oddajali v najem, in ne s praznimi počitniškimi stanovanji. Omenjeno seveda zahteva veliko stroškov in - kdo sploh to preverja? Premagovanje logike investiranja na kratek čas, v korist podjetništvu, ki se angažira dolgoročno, je težavno početje.

Pokrajina - več kot le idila
Svet pretresa ameriški nepremičninski mehurček, središča prostočasnih dejavnosti pa - ali niso ta prav tako spekulativni milni mehurček? Za turistične kraje, tudi manjše, je potrebno veliko prostora. Ta je najprej na razpolago tam, kjer je gospodarstvo bolehno. Lepa pokrajina je kapital turizma - tako je zapisano v usmeritvah delovanja, vendar pa pokrajina ni le idila, temveč je tudi prostor delovanja tam prebivajočih ljudi. Ali so potrebe domačega prebivalstva upoštevane v zadostni meri? Kako se projekti superlativov skladajo z regionalnimi posebnostmi? Na mestu je bojazen, da bodo kratkoročni uspehi, ki predstavljajo le umeten svet obstajali mimo realnih krajev in realnega časa. Zdi se, da so resorji turistični megatrend. Njihova izvedba v praksi pa mora biti kompatibilna z načeli prostorskega planiranja in trajnostnega razvoja. In biti rentabilna. Kvadratura kroga?


Specialist za alpski naravni prostor

Mario F. Broggi je član sveta fundacije MAVA-Sklad za naravo, kjer opravlja funkcijo koordinatorja za Alpe. Bil je predsednik CIPRE od leta 1983 do 1992 in direktor Švicarskega inštituta za raziskovanje gozda, snega in pokrajine od leta 1997 do 2004.
www.mava-foundation.org (d/f/e)
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.