Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Inovativni izzive rešujejo na drugačen način

Mreže prispevajo k ustvarjanju prostorske inteligence in k temu, da lahko druga obmoèja izkusijo znanje in izkušnje posameznih regij. Frank Schultze / Zeitenspiegel

Alpske države morajo ohraniti možnosti za kakovosten način življenja, med seboj učinkoviteje povezovati dejavnosti in pri tem načrtno spodbujati izmenjavo izkušenj na vsealpski ravni.
Že od 19. stoletja dalje so Alpe območje kolonialnega osvajanja za urbano kulturo. Vedno bolj postajajo vplivno območje posameznih velikih mest in so v nevarnosti, da bodo izgubile lasten, tj. samostojen gospodarski in življenjski prostor ter degenerirale v funkcionalni dopolnilni prostor bližnjih urbanih območij. Poleg tega so tu še podnebne spremembe, ki imajo na gorskih območjih velik vpliv na podobo krajine in povzročajo vedno pogostejše uničujoče naravne katastrofe.
Alpski prebivalci in politični akterji morajo zato razviti ustrezne strategije za preprečevanje naravnih nesreč, ohranitev biotske raznovrstnosti, razvoj različnih gospodarskih panog, zmanjšanje obremenitev zaradi prometa ter krepitev regionalne in vsealpske identitete - najti morajo torej ustrezne rešitve za trajnostno rabo kulturne krajine in narave.

Ne zgolj kapital in tehnologije
V povezavi z različnimi scenariji prihodnjega razvoja Alp, ki jih ne moremo obravnavati geografsko izolirano, so se udeleženci Alpskega tedna ukvarjali z inovacijami. Pri tem pa ni šlo za varstvo narave v tradicionalnem smislu, katerega cilj je ohranitev krajine in živalskih vrst, temveč za kompleksno družbeno in družbenopolitično analizo sprememb, ki jih danes občutimo tudi v Alpah. V središču zanimanja so bile politične rešitve, družbenopolitični vidiki ter filozofski pristop. Temelji neoliberalnega modela so se zaradi globalne gospodarske in okoljske krize zamajali. Najti je torej treba nov model, ki bo temeljil na družbeni in teritorialni solidarnosti in bo preprečeval, da bi inovacije današnjega časa postale problem prihodnje generacije.
Novi pristopi ne smejo biti omejeni le na tehnologijo ali projekte, usmerjene v kapital in donos. To je na Alpskem tednu na primeru energetske politike ponazoril referent Simader. Med preporodom rabe energije fosilnega izvora so v Nemčiji razvili inovativne tehnologije separacije in shranjevanja premoga, medtem ko so se v Avstriji, Franciji in Švici osredotočili na rabo še zadnjih potencialov vodne energije. Þeprav s tehničnega vidika povsem inovativna, pa Simader prizadevanja teh držav ne ocenjuje kot trajnostna, zlasti ker obremenjujejo okolje in se tako problem rabe energije rešuje le kratkoročno, če sploh. Simader vidi trajnostne inovacije na področju rabe energije v ukrepih, ki so za okolje sprejemljivi. Z regulatornimi in gospodarskimi ukrepi, prostovoljnimi dogovori in ukrepi neposrednega informiranja strank oz. potrošnikov, z izboljšanjem standardov gradnje stavb, izboljšanjem sistema označevanja izdelkov itd. bi se bilo mogoče občutno "trajnostneje" spopasti s problemom energije.

Do trajnostnih inovacij prek prenosa znanja in sodelovanja
Danes potrebujemo inovacije in pogumne mislece. Biti zgolj inovativen ne zadošča več, inovacije morajo delovati tudi v prid trajnostnemu razvoju. Tako so lahko v projekte vključene trajnostne inovacije, ki so si jih zamislili ali že uresničili kje drugje. Cilji trajnostnih inovacij so trajnostni razvoj kot tak, zagotavljanje večfunkcionalnega življenjskega prostora in povečevanje vrednosti številnih virov, ki obstajajo v Alpah. Pri tem bi si morali ravno v Alpah še posebno prizadevati za uveljavitev strogega trajnostnega razvoja, takega, pri katerem je osrednjega pomena naravni kapital in ki ga je s človeškim ali stvarnim kapitalom mogoče nadomestiti le v omejenem obsegu ali pa sploh ne.
Inovacije same po sebi niso dobre niti slabe in tudi niso zanesljiv kazalec napredka. V inovacijah se vedno skriva nekoliko tveganja, če jih razumemo le kot odkritje nečesa novega, kot sinonim za ustvarjalnost. Bogastvo novih idej, duh in ustvarjalnost so sicer pomemben predpogoj za inovativne projekte, vendar pa morajo biti vključeni tudi v določen kontekst in proces.
Osrednjo vlogo pri tem imata znanje in prostorska inteligenca. Današnji koncept upravljanja znanja postavlja v središče človeka, ki je vključen v neko organizacijo; tehnologija se obravnava le kot pomožno sredstvo. Znanje je v glavah ljudi in je prisotno zlasti na regionalni ravni. Znanje približati drugim, da ga bodo lahko izkusili tudi sami, je velik izziv. Ustvarjanje dodane vrednosti znanja in njegov prenos nastopita šele takrat, ko organizacija svoje znanje deli z drugimi in ko je le-to vpeto v že obstoječa spoznanja. Ravno pri regionalnem razvoju obstaja na tem področju še neizkoriščen potencial. Da pa bi ga bilo mogoče mobilizirati, so potrebne še druge sposobnosti. Regionalni deležniki morajo med seboj sodelovati inteligentno, preudarno, ustvariti morajo prostorsko inteligenco. Ta nastane, ko si regionalni nosilci odločitev med seboj izmenjujejo znanje in se kratkoročno odpovejo lastnim interesom v dolgoročno splošno korist. Potrebujemo torej inteligentne regije, take, ki so spoznale, da je najpomembnejši regionalni vir - človek.

Spodbujanje trajnostnih inovacij
Danes so v Alpah bistvenega pomena prenova, ponovna uvedba družbenih in političnih strategij delovanja, ponovna vzpostavitev odnosov z družbo ter znotraj nje in prizadevanja za kakovostne procese odločanja in ohranjanje bogate raznovrstnosti.
Na Alpskem tednu so se predlogi strategij za udejanjanje inovacij vrteli okoli nekaterih ključnih pojmov.
Za prenos znanja in sodelovanje potrebujemo učinkovite mreže. Nekatere mreže že delujejo, npr. Mreža zavarovanih območij v Alpah in Omrežje občin "Povezanost v Alpah", druge pa bo treba še ustanoviti oz. vzpostaviti njihovo delovanje, npr. mrežo za prenos znanja med mesti in gorskimi dolinami ali mrežo za kmetijske proizvode, biotsko raznovrstnost, mobilnost itd. Potrebujemo institucionalne mreže, ki jih je treba spodbujati in podpirati. Pri tem bi lahko osrednjo vlogo odigrala Alpska konvencija kot platforma za spodbujanje in inovacije. Potrebna pa bo tudi podpora države, ki bi s ciljno usmerjeno politiko podpirala projekte, ki so trajnostno naravnani, in na ta način regije spodbujala k trajnostnemu in inovativnemu delovanju.
V prvi vrsti pa potrebujemo mreže za uveljavljanje neposredne demokracije, saj se bodo nosilci odločitev le tako lahko seznanili s potrebami prebivalcev in dosegli, da jim bodo ti tudi prisluhnili. Prav mreže za prenos znanja so tiste, ki naj bi regiji omogočile ustvariti pogoje za motivacijo, sposobnost in kompetenco.
Drugi ključni pojmi, pomembni za inovativne procese, so strokovno znanje in izkušnje, sodelovanje, motivacija, izobraževanje, skupnost, novi pravni in politični instrumenti, s katerimi bo mogoče povezati vse te vidike v določenem procesu, ki temelji na družbeni povezanosti. Pravi kapital, v katerega je treba investirati, je tako potencial državljanov. Ljudem je treba omogočiti, da bodo med seboj lažje navezovali stike, izmenjevali znanje ter sodelovali.
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.