Novice
Negativna bilanca CO2 na območju Alp
28.09.2007
/
alpMedia
Čeprav imajo Alpe vse možnosti, da postanejo vzorčna regija na področju varstva podnebja, pa danes vsak prebivalec Alp v svetovni primerjavi nadpovprečno prispeva k emisijam toplogrednih plinov, ki škodijo podnebju.
Kljub sorazmerno nizki gostoti poselitve, pomembni in glede CO2 pretežno nevtralni proizvodnji električne energije iz vodne energije kot tudi visokemu deležu gozdnih zemljišč je bilanca CO2 na območju Alp negativna - CO2 namreč emitira v večji meri kot absorbira.
Ob upoštevanju vseh teh dejstev je na letni strokovni konferenci Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), ki je pod delovnim naslovom "Alpe - korak pred Kjotom" potekala v St. Vincentu v dolini Aoste v Italiji od 20. do 22. septembra letos, okoli 140 strokovnjakov razpravljalo o možnostih rabe obnovljivih virov energije in povečanja energijske učinkovitosti na območju Alp.
Udeleženci so si bili edini, da alpske države velik del svojih potreb po energiji pokrivajo z obnovljivimi viri energije in da bi kjotske cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov lahko presegle oziroma bi jih morale preseči. V prvi vrsti je treba, kolikor je mogoče, prihraniti energijo, v drugi vrsti pa izkoristiti velike potenciale, ki jih nudita učinkovitejša raba energije ter raba obnovljivih virov energije, kot so les, voda, sonce, veter in geotermija. Tako na območju Alp obstajajo "sredozemski" pogoji za rabo sončne energije zaradi intenzivnega sončnega obsevanja in zaradi dejstva, da v visokogorju večinoma ni megle.
Poleg omenjenih potencialov je CIPRA obravnavala tudi vprašanje omejevanja rabe obnovljivih virov energije z ekološkega in ekonomskega vidika. Medtem ko je razvoj hidroenergije danes pogosto deležen kritike iz naravovarstvenih razlogov, bi pri gradnji nove infrastrukture za izkoriščanje vetrne energije ali velikih fotovoltaičnih objektov veljalo upoštevati morebitni negativni vpliv na podobo krajine.
Poleg tega pa alpski prostor ne prispeva le k podnebnim spremembam, temveč imajo podnebne spremembe nanj tudi nadpovprečno velik negativen vpliv, to pa bi morala biti še dodatna motivacija za vzorčne primere, ki si prizadevajo za varstvo podnebja.
Vir: CIPRA International
Ob upoštevanju vseh teh dejstev je na letni strokovni konferenci Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), ki je pod delovnim naslovom "Alpe - korak pred Kjotom" potekala v St. Vincentu v dolini Aoste v Italiji od 20. do 22. septembra letos, okoli 140 strokovnjakov razpravljalo o možnostih rabe obnovljivih virov energije in povečanja energijske učinkovitosti na območju Alp.
Udeleženci so si bili edini, da alpske države velik del svojih potreb po energiji pokrivajo z obnovljivimi viri energije in da bi kjotske cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov lahko presegle oziroma bi jih morale preseči. V prvi vrsti je treba, kolikor je mogoče, prihraniti energijo, v drugi vrsti pa izkoristiti velike potenciale, ki jih nudita učinkovitejša raba energije ter raba obnovljivih virov energije, kot so les, voda, sonce, veter in geotermija. Tako na območju Alp obstajajo "sredozemski" pogoji za rabo sončne energije zaradi intenzivnega sončnega obsevanja in zaradi dejstva, da v visokogorju večinoma ni megle.
Poleg omenjenih potencialov je CIPRA obravnavala tudi vprašanje omejevanja rabe obnovljivih virov energije z ekološkega in ekonomskega vidika. Medtem ko je razvoj hidroenergije danes pogosto deležen kritike iz naravovarstvenih razlogov, bi pri gradnji nove infrastrukture za izkoriščanje vetrne energije ali velikih fotovoltaičnih objektov veljalo upoštevati morebitni negativni vpliv na podobo krajine.
Poleg tega pa alpski prostor ne prispeva le k podnebnim spremembam, temveč imajo podnebne spremembe nanj tudi nadpovprečno velik negativen vpliv, to pa bi morala biti še dodatna motivacija za vzorčne primere, ki si prizadevajo za varstvo podnebja.
Vir: CIPRA International