Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Iskanje zakladov znanja

CIPRAInfo82 Einstieg

Leto dni je vec kot 40 znanstvenikov, nacrtovalcev in praktikov na obmocju Alp zbiralo strokovno znanje za šest vsebinskih sklopov projekta. Rezultat njihovega sodelovanja je edinstvena raziskava, ki podaja pregled nad nacrti, strategijami politicnega ukrepanja in projekti na obmocju Alp. © CIPRA International

Prihodnost pripada tistim, ki jo sooblikujejo. V Alpah delujejo številne spodbude z več tisoč aktivisti v vlogi snovalcev prihodnosti, a večina od njih se ne zaveda, da poskušajo natanko iste probleme kot oni sami rešiti tudi drugi. In na tem mestu nastopi "Prihodnost v Alpah", projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), katerega namen je na celotnem območju Alp zbrati obstoječe strokovno znanje, pridobljeno z izkušnjami, ga urediti in ponuditi tistim, ki ga potrebujejo.
Kraj dogajanja št. 1: piemontska dolina Valle Varaita. Skupina mladih poskuša župana in občinske svetnike prepričati, da bi zgradili večnamenski občinski center. Ponovno bi lahko odprli vrtec, ki so ga zaprli pred tremi leti, prostore v centru bi dobila tudi trgovina z živili in kulturno društvo. A kako ravnati, da bo načrt uspel? Bi morda pri projektu sodelovale tudi sosednje občine, ki se spopadajo s podobnimi problemi? Ali bi veljalo izkoristiti nacionalna in evropska subvencijska sredstva?

Številna vprašanja z vnaprej znanimi odgovori
Kraj dogajanja št. 2: Kobarid v dolini reke Soče v Sloveniji. Gre za območje, kjer je gozdarstvo pomembna gospodarska veja. Trenutno v teh krajih les izvažajo v druge države, kjer ga tudi predelajo. Zakaj pa ne bi lesa predelali sami, se sprašujejo podjetniki. To bi ustvarilo nova delovna mesta, nastala bi nova podjetja, mogoče celo nove panoge. Manj prebivalcev bi se moralo na delo voziti drugam, morda bi potem več mladih v domačem kraju vendarle videlo perspektivo in tu tudi ostalo. Kje v Alpah poznajo primere tovrstnih samoorganiziranih verig ustvarjanja dodane vrednosti, po katerih bi se lahko zgledovali? Na koga bi se morali obrniti, da bi pojasnil, kako ravnati, da bi bili pri tem uspešni?
Novice so v tem primeru dobre, saj na vsa vprašanja že obstajajo odgovori: v bogatih izkušnjah, ki so bile pridobljene drugje. Žal je komajda znano, kaj vse vedo in znajo ljudje v Alpah, in prav to je cilj projekta CIPRE "Prihodnost v Alpah": zbrati obstoječe znanje, ga urediti in dati na razpolago vsem, ki se zanj zanimajo. Še zlasti je pri tem pomembno to, da se bodo z uspešno izpeljanimi projekti in dragocenimi izkušnjami iz vsakdanjega življenja lahko seznanili tudi drugi.

Učenje iz izkušenj, ki sega prek mej
Pri tako zapletenem postopku je morala CIPRA najprej premagati nekaj ovir. Dragoceno znanje, ki je sicer nujno za oblikovanje prihodnosti, je porazdeljeno med sedem alpskih držav. Jezikovne ovire preprečujejo tok informacij, pravni in upravni sistemi so različni. Vendar je prenos znanja smiseln, saj so področja delovanja in izzivi skupni: kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, smučarski športi, promet, podnebne spremembe, ohranjanje kulturne in biotske raznovrstnosti. čeprav se projekti med seboj še tako zelo razlikujejo, se pridobljenih izkušenj ne da kar tako posnemati, lahko pa se iz njih kaj koristnega naučijo drugi ali pa v njih dobijo nov navdih.

"Ljudi v Alpah želimo spodbuditi, da bodo svojo prihodnost vzeli v lastne roke," je pojasnil koordinator CIPRE Wolfgang Pfefferkorn. Vse preveč projektov se zaključi neuspešno, ker izvajalci nimajo znanja o tem, kako jih izvajati v praksi. Prav to želi spremeniti projekt "Prihodnost v Alpah", ki se je osredotočil na naslednjih šest vsebinskih sklopov:
o Ustvarjanje dodane vrednosti na regionalni ravni: Kako pri ustvarjanju verig dodane vrednosti učinkoviteje izkoristiti lokalne in regionalne vire?
o Socialna kompetenca: Kako okrepiti socialno kompetenco posameznika in skupnosti zlasti na območjih z neugodnimi možnostmi za razvoj?
o Velika zavarovana območja: Kako lahko zavarovana območja istočasno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in k ustvarjanju dodane vrednosti na regionalni ravni?
o Mobilnost: Katere rešitve v smislu trajnostnega razvoja obstajajo za turistični in prostočasni promet ter promet dnevnih migracij?
o Načrtovanje in odločanje: Kako lahko nove oblike odločanja prispevajo k temu, da postane dogovarjanje o pravicah do rabe prostora z vidika trajnostnega razvoja učinkovitejše?
o Spremembe v politiki: Kako spremeniti politiko, da bi bolje prispevala k trajnostnemu razvoju in da bi se dobre ideje učinkovito prenesle v prakso?

Strokovnjaki postavijo na ogled vzorčne projekte
Šest ekspertnih skupin v mednarodni sestavi je leto dni na alpskem območju zbiralo znanje iz izbranih šestih sklopov. Rezultat sodelovanja več kot štiridesetih znanstvenikov, planerjev in ljudi, ki delujejo v praksi, je edinstvena raziskava, ki - prvič doslej - ponuja celovit pregled načrtovanega dela, politik in projektov na območju Alp. V nadaljevanju so predstavljena obsežnejša poročila ekspertnih skupin, sicer pa je vsebina poročil dostopna tudi na domači spletni strani projekta (gl. "Podatki in dejstva").
Pomemben element raziskovalne faze "alpKnowhow" je bilo iskanje vzorčnih projektov, ki so še posebej izstopali zaradi dobre organiziranosti, uspešnosti in inspirativnosti. Opravljenem pregledu primerov najboljše prakse je poleti 2005 sledil vsealpski natečaj, na katerem so lahko udeleženci kandidirali z lastnimi projekti za vsakega od šestih vsebinskih sklopov. V vsaki kategoriji je bil nato izbran najboljši projekt, ki je prejel nagrado v višini 25.000 evrov. Odziv javnosti je bil izreden, saj je na natečaju kandidiralo kar 572 projektov. Med drugimi so bili nagrajeni projekt "Umetnost lesene gradnje na območju Bregenškega gozda" (Holzbaukunst Bregenzerwald) iz Avstrije, krajinski park Logarska dolina iz Slovenije, ki ga v okviru lastne družbe upravljajo krajevni deležniki, in prav tako iz Avstrije občina Werfenweng zaradi svojih prizadevanj na področju trajnostne mobilnosti.
"Morebitnim uporabnikom se moramo približati z aktivnostmi, jim omogočiti dostop do našega znanja in jim pomagati," je dejal direktor CIPRE Andreas Götz. To je tudi razlog, da "alpKnowhow" spremljajo še drugi elementi. CIPRA zagotavlja pomembnim ciljnim skupinam, tj. deležnikom, multiplikatorjem, županom, članom občinskih svetov, uradnikom, podjetnikom, članom NVO, planerjem, območnim vodstvenim organom in akcijskim skupinam v okviru projekta LEADER, dostop do zbranega gradiva v projektni fazi "alpService". Poleg spletne podatkovne zbirke je CIPRA organizirala tudi vrsto delavnic v alpskih državah z namenom, da spodbudi posredovanje strokovnega znanja v osebnih stikih in pri medsebojnem učenju, na ekskurzijah in pri delu v manjših skupinah. Eden od pomembnih tiskanih medijev, ki bodo omogočili dostop do zakladnice zbranega znanja, bo publikacija "3. poročilo o Alpah", ki bo napisano v poljudnoznanstvenem jeziku in bo izšlo leta 2007. Znanje, pridobljeno v fazi "alpKnowhow", bodo udeleženi uresničevali v praksi v projektnem delu "alpPerformance". V ta namen bo CIPRA spremljala izvajanje izbranih pilotnih projektov, npr. zmagovalcev natečaja 2005.
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.