Za letno vzdrževanje in obratovanje steze za bob, katere gradnja je znašala okoli 70 mio. evrov, je namreč potrebnih 2,2 mio. evrov. In če izhajamo iz 0,5 mio. evrov dohodka, znaša letna izguba 1,7 mio. evrov. Gradnja skakalnice je znašala okoli 35 mio. evrov, pričakovati je milijon evrov letnega primanjkljaja. Milijonske izgube bodo nastale tudi zaradi obratovanja in vzdrževanja dvoran za drsanje na ledu.
Za naslednje petletno obdobje bo za upravljanje in obratovanje celotne olimpijske infrastrukture potrebnih 63,6 mio. evrov. Predvidoma bo skoraj polovico te vsote treba nameniti le za kritje primanjkljaja, ki je nastal pri obratovanju. Pri takih izgledih za prihodnost je razumljivo, da se trenutno razmišlja tudi o delni razgradnji infrastrukture. Višina obratovalnih stroškov pa ne bi smela nikogar presenetiti, saj so imeli podobne izkušnje že prireditelji podobnih dogodkov v preteklosti. V Torinu pa so se vendarle nekaj naučili vsaj glede upoštevanja okoljskih zahtev, kjer so se organizatorji zimskih olimpijskih iger 2006, kot ugotavlja aktualna študija Programa ZN za okolje (UNEP), odrezali sorazmerno dobro.
Vir: La Stampa, 29. 11. 2006