Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Podnebje - prostor - načrtovanje

Vplive podnebnih sprememb lahko izmerimo, deloma lahko ocenimo tudi ekonomsko škodo, nastalo zaradi njih, zadnji čas je tudi za sprejetje ukrepov za varstvo podnebja in prilagajanje podnebnim spremembam. A kljub temu se urejanje prostora odziva počasi. Na letni strokovni konferenci CIPRE so bile predstavljene uspešne strategije prilagajanja.
Ledeniki se talijo, število in obseg ekstremnih naravnih dogodkov se povečujeta, posledice so blatni plazovi in poplave. "Naravne katastrofe so kulturne katastrofe," poudarja prof. Helga Kromp-Kolb, strokovnjakinja za podnebje z Inštituta za metereologijo Univerze na Dunaju. "Ne skrbijo me Alpe, skrbijo me tamkajšnji prebivalci. Dejansko gre za naš življenjski prostor."

Urejanje prostora se mora odzvati na pojav naravnih nesreč
Zato je pomembno, da se prostorsko načrtovanje odzove na naravne nesreče. Varovalne gozdove je treba sanirati, okrepiti je treba varstvo pred visokimi vodami in poskrbeti, da bodo reke imele več prostora, izvesti je treba renaturacijo rek, preprečiti zazidavo poplavnih območjih vzdolž rečnih bregov.
Ker je konkurenca za maloštevilna zemljišča v Alpah, ki jih še ne ogrožajo naravne nesreče, vedno večja, bo prostorsko načrtovanje primorano ustvariti nove modele poselitve, ki bodo varčevali s površinami, in izdelati načrte ogroženih območij.

Inovativni procesi planiranja
Primer: Trajnostno varstvo pred visokimi vodami v Samedanu
Leta 2004 je občina Samedan v dolini Zgornjega Engadina izvedla projekt trajnostnega varstva pred visokimi vodami, ki se je zaključil z revitalizacijo območja lok Cristansain. Berit Junker iz švicarskega Inštituta za raziskovanje gozda, snega in krajine (WSL) je na tem vzorčnem primeru raziskovala nove oblike sprejemanja odločitev: dejavnik uspešnosti za udejanjanje trajnostnega koncepta sta vključitev interesnih skupin in intenzivna udeležba prebivalstva s pomočjo ukrepov participacije. Prav zaradi teh se je v zadnjem času spremenilo razpoloženje med prebivalstvom, ki je projekte začelo podpirati.
Christine Jurt iz Inštituta za raziskovanje gozda, snega in krajine je ugotovila, kako je med pogajanji pomembno zavedanje o tem, da deležniki različno zaznavajo naravne nesreče. Če želimo doseči večje razumevanje in večjo pripravljenost ljudi za iskanje novih rešitev, je zavedanje, da udeleženi na naravne nesreče gledajo z različnega socialnega, ekonomskega, ekološkega in psihološkega zornega kota, odločujočega pomena.

Primer: River Basin Agenda/D
Tudi pri projektu River Basin Agenda bavarskega ministrstva za okolje, zdravje in varstvo potrošnikov je bilo v procesu načrtovanja posebne pozornosti deležno vključevanje večjega števila deležnikov, kot so strokovne službe, lokalne skupnosti, predstavniki interesnih skupin ter prizadeto prebivalstvo. Na 11 vzorčnih rečnih prostorih v alpskem delu Bavarske, Francije, Italije, Avstrije, Švice in Slovenije so se zbirale praktične izkušnje, ki so bile pridobljene pri upravljanju rečnega prostora. K sodobnemu, integrativnemu upravljanju rečnega prostora sodi poleg načrtovanja in izvajanja ukrepov najprej predvsem natančna analiza obstoječih problemov, ugotavlja projektni vodja, Stefan Thums.

Primer: Načrti prostorskega razvoja v Avstriji
Zgleden primer celostnega pristopa so avstrijski varstveno-vodnogospodarski načrti prostorskega razvoja. Najprej se v načrtih opredelijo zahteve po rečnem prostoru in iz tega izhajajoči konflikti. V okviru participativnega in interdisciplinarnega procesa načrtovanja se nato rešitve za trajnostno upravljanje z zemljišči, ki so sprejete s soglasjem skupnosti, iščejo v interesu varnosti pred visokimi vodami. V tem procesu je mogoče površine dolgoročno zavarovati kot potencialna poplavna območja.

Primer: Kanal Linth - primer koncepta varstva pred visokimi vodami/CH
Kanal Linth v Švici je skorajda dve stoletji star kanalski sistem med Glarusom in Züriškim jezerom. Ob poplavah v letih 1999 in 2005 je postalo očitno, da so za varstvo pred visokimi vodami potrebni novi ukrepi, še zlasti zato, ker se število in intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov stalno povečujeta. Inž. Markus Jud je ugotovil, da je celo pri umetnem kanalskem sistemu mogoče izvesti ekološko varstvo pred visokimi vodami, npr. z razširitvijo rečnih strug na večji površini. Poleg tega so načrtovani ukrepi revitalizacije stranskih jarkov v kanalih Escher in Linth, ravno tako pa se načrtuje revitalizacija večjega števila ostankov poplavnega gozda na območju Linthbanda.
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.