Študija je na podlagi navedenih primerov opredelila zakonitosti, ki se povsod po državi pojavljajo pri določanju površin, namenjenih za območja obrtnih dejavnosti, navaja pa tudi rešitve, npr. obveznost izdelave katastrov površin za morebitno ponovno rabo le-teh, odprava subvencioniranja pri določanju območij obrtnih dejavnosti in pri gradnji, kjer je raba površin zelo potratna, oblikovanje novih konceptov rabe prazne gradbene substance v mestnih in podeželskih regijah ter nova zakonska ureditev davka na obrtne dejavnosti z izravnavo interesov na lokalni ravni.
S t.i. črno knjigo območij obrtnih dejavnosti na Bavarskem je BUND že leta 2003 prikazal napake, ki so nastale pri upravljanju s tovrstnimi površinami, in o tej problematiki sprožil široko razpravo. Kljub pozitivnim primerom v zadnjih letih, kot so projekti za ponovno rabo opuščenih zemljišč v Turingiji ali modeli varčevanja s površinami v Baden-Württembergu in na Bavarskem, pa pri trenutnem razvoju še ni opaziti sprememb na bolje: če se ozremo nazaj, ugotovimo, da se je raba površin na Bavarskem in v drugih zveznih deželah zaustavila le zaradi rahlega zastoja v konjunkturi. Zdi se, da je hitro ukrepanje nujno, saj sicer obstaja nevarnost, da bo v trenutku, ko si bo konjunktura opomogla, prišlo do vnovičnega povečanja rabe.
Več informacij in objava študije na www.bund-naturschutz.de/presse (de)