Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Nov projekt za ekološko povezanost na vsealpski ravni

01.07.2005 / CIPRA Internationale Alpenschutzkommission
Prizadevanja za vzpostavitev čezmejnega ekološkega omrežja ohranitvenih območij v Alpah so pokazala prve rezultate: pripravljen je nov projekt, katerega težišče so prav območja ekološke povezanosti.
Strokovnjaki so si enotni v prepričanju, da lahko trajno ohranitev naravnih dobrin na območju Alp in potek naravnih procesov zagotovijo le večja zavarovana območja, ki bodo med seboj ekološko povezana. Ker je v tem trenutku le malo verjetno, da bi v kratkem prišlo do opredelitve novih večjih zavarovanih območij, se zdi njihova vzpostavitev prek povezovanja obstoječih površin sprejemljiva tako v posameznih alpskih državah kot tudi na čezmejni ravni. Taka zamisel zavzema tudi osrednjo mesto v Protokolu o izvajanju Alpske konvencije na področju varstva narave in urejanja krajine, kjer se v 12. členu pogodbenice zavezujejo, da bodo na nacionalni in čezmejni ravni sprejele ustrezne ukrepe za povezanost določenih zavarovanih območij, biotopov in drugih zavarovanih ali zavarovanja potrebnih elementov.

Okvirna študija omogoča preglednost na vsealpski ravni
Delovanje Mreže zavarovanih območij v Alpah (ALPARC) je osredotočeno na izvajanje omenjenega 12. člena protokola o varstvu narave. Januarja 2004 je ALPARC na podlagi pooblastila Alpske konvencije začel pripravljati okvirno študijo z naslovom "Čezmejna ekološka povezanost" in v njej raziskovati značilnosti današnje ekološke povezanosti alpskih zavarovanih območij. Pri tem je nakazal, kje obstajajo možnosti za dopolnitev obstoječih povezav med temi območji. Študija vsebuje tudi seznam strategij in instrumentov pogodbenic, ki spodbujajo povezovanje zavarovanih območij na nacionalni in čezmejni ravni, obsega pa tudi podrobno analizo osmih vzorčnih primerov, med katerimi so določene potencialno ustrezne povezovalne osi. V zaključnem delu študije so navedena še priporočila za nadaljnje delovanje pri vzpostavljanju ekološkega omrežja v praksi.

Ekološki koridorji
Na podlagi študije je VIII. alpska konferenca jeseni 2004 pogodbenicam v obliki sklepa priporočila sprejem konkretnih ukrepov za vzpostavitev ekološkega omrežja. S projektom ALPARC-a, Mednarodnega znanstvenega komiteja za preučevanje Alp (ISCAR), Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA) in Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) so se priporočila tega sklepa in vsealpska priporočila predhodne študije začela tudi dejansko izvajati. V projektu z naslovom "Območja povezanosti v Alpah" bodo tako do konca leta 2005 opredeljena vsa območja v Alpah, ki ustrezajo pogojem ekološke povezovalne osi med zavarovanimi območji ter med zavarovanimi območji in drugimi območji izredne biotske raznovrstnosti.

Ne le zavarovana območja
Pomembne podatke za študijo ALPARC-a in projekt, ki je temu sledil, pa je v sodelovanju z organizacijami ALPARC, CIPRA in ISCAR prispeval WWF, ko je izdal publikacijo (2004) "Alpe: edinstvena naravna dediščina". Na podlagi razvrstitve vrst in ekosistemov, značilnih za Alpe, je delovna skupina opredelila "prednostna območja" varstva narave v Alpah in s tem predložila prvo vsealpsko strategijo za ohranitev biotske raznovrstnosti. Kot je zapisano v priporočilu, se bodo morali naravovarstveni ukrepi v alpskem prostoru v prihodnje osredotočiti na prednostna območja, ki imajo nadpovprečno vrednost za ohranitev biotske raznovrstnosti. Prednostnih območij torej ne bo mogoče varovati le z opredeljevanjem zavarovanih območij, temveč tudi z izvajanjem nadaljnjih dolgoročnih ukrepov.
V nasprotju s študijo, ki so jo opravili v ALPARC-u, ta raziskava ne izhaja iz obstoječih zavarovanih območij in tako na že zavarovane površine odpadeta le okoli dve tretjini prednostnih območij.