V naravni kraški kotanji tako že nastaja akumulacijski bazen globine 20 metrov, širine 100 metrov in dolžine 500 metrov, ki bo zadrževal milijon kubičnih metrov vode. Stroški gradnje so ocenjeni na 82,6 milijonov evrov. Gradnja črpalne hidroelektrarne je pravzaprav nadomestilo za sporno vetrno elektrarno, ki jo je hotelo isto podjetje postaviti na Volovji rebri, tj. na območju načrtovanega Regijskega parka Snežnik, ki je hkrati tudi potencialno območje evropskega ekološkega omrežja NATURA 2000, vendar je projekt izzval veliko nasprotovanje naravovarstvenih združenj.
Zagovorniki gradnje zatrjujejo, da črpalne hidroelektrarne pripomorejo k zanesljivi oskrbi z električno energijo, ki jo tovrstne elektrarne lahko hitro zagotavljajo v konicah proizvodnje. Poleg tega naj bi bila proizvodnja CO2 nevtralna. Kritiki temu oporekajo s trditvijo, da bo črpalna hidroelektrarna porabila več električne energije, kot jo bo sploh proizvedla: prečrpavanje vode v zgornji akumulacijski bazen bo zahtevalo 25 % več energije, kot je bo z odvajanjem enake količine vode spet proizvedeno. Tudi argument o CO2-nevtralnosti ni najbolj trden, saj se pri tem pogosto uporablja električna energija, ki jo proizvajajo v evropskih termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah in s tem praktično "operejo".

Protokol o izvajanju Alpske konvencije na področju varstva narave in urejanja krajine: prvi odstavek 9. člena
Pogodbenice bodo zagotovile pogoje za presojo neposrednih in posrednih učinkov zasebnih in javnih ukrepov
in projektov, ki lahko bistveno ali trajno vplivajo na naravo in krajino in s tem na naravno ravnotežje. […] Pri tem je treba posebej zagotoviti, da ne pride do škodljivih vplivov, ki se jim da izogniti.