Zgodovina Alp kaže, da se v ravnanju z ogromnimi vodnimi količinami, ki jih človek izkorišča za proizvodnjo električne energije, skriva veliko nevarnosti. Kljub dejstvu, da se varnost hidroenergetskih objektov stalno povečuje, pa je prav zaradi napačnih presoj odgovornih že prišlo do velikih katastrof.

Vajont in Fréjus: več kot 2400 mrtvih
Leta 1963 so v dolini Vajont v italijanskih Dolomitih kljub opozorilom strokovnjakov in domačinov začeli s polnjenjem novega akumulacijskega jezera. 9. oktobra 1963 je prišlo do katastrofe: ogromna kamnita gmota je zgrmela v jezero in povzročila nastanek udarnega vodnega vala, ki je pod seboj pokopal več kot 2000 ljudi. Ločna pregrada je pri tem ostala skoraj popolnoma nepoškodovana.
Leta 1959 se je zaradi nenadne visoke vode podrla ločna pregrada Malpasset v regiji Fréjus, ki je bila zgrajena zaradi oskrbe s pitno vodo. Nesreča je zahtevala 423 žrtev. Zaradi napačnih odločitev odgovornih niso bili pravočasno odprti varnostni ventili, čeprav so v temeljih pregrade takrat že zaznali prve znake razpok.
Leta 2000 se je zaradi pritiska vode porušil novi tlačni jašek na pregradi Cleuson-Dixence v Švici, ko je na zelo strmem terenu na površje pridrlo 27.000 m³ vode in s seboj odneslo skale, zemljo, planinske koče. Življenje so izgubile tri osebe. Naprava od takrat dalje ne obratuje, ker se izvajajo dela, ki bodo ojačala notranjost jaška.

Civilna odgovornost upravljavcev hidroelektrarn v skladu z načelom odgovornosti povzročitelja
V Evropi sta le dve regiji, ki sta v skladu z načelom odgovornosti povzročitelja uvedli sistem civilne odgovornosti za škodo, ki bi jo pri hidroenergetskih objektih povzročila višja sila: to sta švicarska kantona Graubünden in Valais. Od upravljavcev elektrarn sta namreč za kritje tveganja s povzročeno škodo, ki izhaja iz uporabe pregrad, zahtevala sklenitev dodatnega zavarovanja pri švicarskem zavarovalniškem poolu, ki ga upravlja SwissRe. Tako je glede civilne odgovornosti po načelu odgovornosti povzročitelja upravljavec elektrarne tisti, ki je dolžan poravnati nastalo škodo, čeprav ta ni bila povzročena namenoma, zaradi neodgovornega ravnanja ali iz malomarnosti. Zavarovani znesek znaša na posamezni kanton trenutno okoli 130 milijonov evrov. Izračun zavarovalne premije temelji na količini akumulirane vode.
Za švicarske pregrade je značilna visoka raven varnosti, zato so njihovi upravljavci prepričani, da tako zavarovanje le po nepotrebnem obremenjuje ceno kilovatne ure. Za primerjavo: v skladu s Pariško konvencijo o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije, dopolnjeno z Bruseljsko konvencijo, je odgovornost jedrske elektrarne zavarovana z 1,5 mrd. evrov. V Švici je za zakonsko kritje zavarovanja odgovornosti jedrske elektrarne predvidenih 630 milijonov evrov. Premije za obvezno zavarovanje bremenijo ceno kilovatne ure iz jedrske energije le z 0,038 centi. V primeru Graubündna gre pri tem za 0,019 centa na kilovatno uro, če izhajamo iz tega, da so hidroenergetski objekti letno zavarovani proti odgovornosti za škodo v višini 130 milijonov evrov in da proizvedejo 7862 GWh.

Nova karta potresne nevarnosti
Švicarska seizmološka služba (SED) je konec lanskega leta objavila novo karto potresne ogroženosti, ki podaja tveganja za nastanek potresov v naslednjih 475 letih. Karta predstavlja t.i. potresne nevarnosti, tj. vrednosti, ki upoštevajo verjetno jakost potresov in njihovo pogostnost. Tako je bila ocena tveganja nastanka potresov v primeru švicarskega kantona Valais korigirana navzgor. Alpe namreč ležijo na mestu, kjer se stikata afriška in evrazijska celinska plošča, zaradi česar je za to območje značilna določena potresna dinamika.
Po mnenju Mednarodne komisije za velike dolinske pregrade (ICOLD) potresnih tveganj tudi v prihodnje ne gre zanemariti. Strokovno področje je razmeroma novo, digitalni instrumenti za simuliranje potresnega tveganja, ki se uporabljajo danes, dejanske nevarnosti še ne znajo napovedati. Znanje in informacije s tega področja se zbirajo, in sicer v zvezi z dolinskimi pregradami na območjih, kjer so zabeležili zelo močne potrese. Kot je prepričan Martin Wieland, civilni tehnik in strokovnjak za ocenjevanje potresnih tveganj, bo ta disciplina v naslednjih letih doživela še velik razvoj, kar bo zagotovo vplivalo na raven varnosti pregrad.