Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Ali sta vetrna in vodna energija lahko primer "uspešne zveze"?

01.07.2005 / CIPRA Internationale Alpenschutzkommission
Leta 2004 je inštalirana moč vetrnih elektrarn v Evropi znašala 34,2 GW, do leta 2040 bi lahko v najslabšem primeru dosegla 65 GW in v najboljšem primeru 115 GW. Tako pasovno energijo je treba akumulirati, da bi bila na razpolago v času največjega povpraševanja.
Evropske vetrne elektrarne so leta 2004 proizvedle 73.000 GWh električne energije. Po trditvah Evropskega združenja za prenos električne energije (Union for the Co-ordination of Transmission of Electricity - UCTE; gl. tudi članek na str. 8) so črpalne hidroelektrarne v alpskih državah proizvedle 35.816 GWh električne energije. Gre namreč za to, da se voda, ki se akumulira v nižje ležečih bazenih, prečrpava v višje ležeče bazene v času, ko je povpraševanje najmanjše, ko je torej energija cenejša, in se dovaja v turbine v času, ko je povpraševanje največje, s tem pa tudi cene. Odvisno od objekta dosegajo izgube energije v tem procesu od 20 do 25 odstotkov. To pomeni, da je treba mobilizirati več kot 42.000 GWh, da bodo ti objekti proizvedli 35.816 GWh.

Neizbežno povečanje zmogljivosti v Alpah
Po podatkih UCTE so jedrske elektrarne v letu 2004 proizvedle 797,4 TWh električne energije (od tega 712,3 TWh za potrebe alpskih držav), kar ustreza desetkratni proizvodnji evropskih vetrnih elektrarn. V istem časovnem obdobju so termoelektrarne na premog in plin proizvedle 1334,3 TWh. Jedrska, toplotna in vetrna energija so oblike pasovne energije. Da bi zadovoljili povpraševanje v času konic, je treba energijo v črpalnih objektih akumulirati v nočnem času, ob koncu tedna in praznikih.Leta 2004 je bila Italija z 894 GWh, ki so jih črpalne hidroelektrarne proizvedle v mesecu decembru, na prvem mestu, sledile so ji Nemčija (798 GWh), Francija (616 GWh), Avstrija (281 GWh) in Švica (168 GWh), medtem ko v Sloveniji ravnokar poteka gradnja prve elektrarne tega tipa.
Trditi, da je treba širjenje projektov za gradnjo črpalnih hidroelektrarn v Alpah pripisati izključno razvoju vetrne energije, bi bilo zagotovo pretirano. Dejansko se ti objekti uporabljajo zlasti zaradi akumuliranja jedrske in toplotne energije in prodaje vršne električne energije po občutno višjih cenah. Seveda pa razvoja vetrne energije v Evropi ne smemo podcenjevati, saj je zanj od leta 1998 značilna 20-odstotna povprečna letna stopnja rasti.

Finančne in ekološke posledice
Pretvorba akumulacijskih elektrarn v črpalne zahteva visoke investicije, taki projekti ustvarjajo tudi okoljske probleme. Zaradi povečanja hitrosti različnih variant proizvodnje lahko pričakujemo spremembe v višini vodne gladine navzgor ali navzdol, kar je posledica proizvodnje energije. Črpalna naprava v obstoječi elektrarni tovrstne pojave nedvomno še spodbuja. Iz okoljskih razlogov je treba nihanja vodne gladine upočasniti in to upoštevati pri izračunu donosnosti novih objektov. Da pa bi se nihanja izravnala, so morda potrebne dodatne investicije v gradnjo regulacijskih bazenov.

Ekonomska učinkovitost proti energijski neučinkovitosti
Če opazujemo cene pri promptnem trgovanju na evropski borzi električne energije (European Energy Exchange - EEX), si lahko nekoliko bolje predstavljamo, kateri vidiki spodbujajo razvoj črpalnih objektov, kljub temu da se pri tem postopku izgubi 20 do 25 odstotkov energije. Primer: 2. maja 2005 ob 4. uri zjutraj je cena za MWh na EEX dosegla nekaj več kot 25 evrov, ob 12. uri pa je znašala že 65 evrov. 7. avgusta 2003 med 4. in 5. uro zjutraj je na isti borzi cena MWh dosegla vrhunec v času takratnega vročinskega vala, ko je znašala 18,80 evrov, med 11. in 12. uro pa se je cena povzpela že na 300 evrov.

Črpalne hidroelektrarne in zelena elektrika
Naturmade, blagovna znamka, s katero evropska organizacije EUGENE označuje zeleno električno energijo, razlikuje električno energijo iz črpalnih naprav glede na to, ali je energija, ki je potrebna za obratovanje črpalk, proizvedena iz obnovljivih virov ali ne. Kot električna energija iz obnovljivih virov je certificirana le neto proizvodnja električne energije (po odbitku izgub pri črpanju). Če se za črpalke uporablja jedrska energija, ta pod omenjenim znakom ne more nastopiti, pri čemer sledljivost prodane električne energije ni vedno zagotovljena.

1 TWh = 1000 GWh
1 GWh = 1000 MWh
1 MWh = 1000 KWh
1 KWh = 1000 Wh