Vzrok taljenja ledenikov v zadnjih 150 letih so poleg segrevanja podnebja tudi manjše količine zimskih padavin. Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Geophysical Research Letters.
V mali ledeni dobi od 1550 do 1850 se je obseg alpskih ledenikov močno povečal, za tem pa hitro spet skrčil. Zlasti močno povečanje ledenikov v letih med 1760 in 1830 je še vedno uganka, saj so bile srednje temperature v tem času višje kot v 20. stoletju. Raziskava je pokazala, da je treba vzrok za to iskati v zimskih padavinah, ki so se v 19. stoletju zmanjšale za četrtino.
Za svoje raziskovalno delo so znanstveniki uporabili številne različne vire podatkov. Najstarejši podatki se nanašajo na švicarski ledenik Clariden, kjer že od leta 1914 potekajo podrobne raziskave. Poleg tega so analizirali stare zemljevide, iz katerih je mogoče razbrati, kakšna je bila tedanja površina ledenikov. In končna ugotovitev študije? Da bi se lahko trenutno stanje alpskih ledenikov ustalilo kljub zvišanju temperature za stopinjo Celzija, bi se morale zimske padavine povečati za 300 do 400 mm na leto.
Bibliografija: Vincent, C. idr. : "Solving the paradox of the end of the Little Ice Age in the Alps". Geophysical Research Letters. 32. zvezek, št. 9, 2005.


Pojasnilo Martina Funka, enega od avtorjev raziskave (28. 6. 2005):
"V naši raziskavi smo prišli zlasti do ugotovitev, da so v obdobju 1830-1900 k zmanjševanju ledenikov občutno prispevale manjše količine zimskih padavin. To pa ne velja za 20. stoletje. V resnici so se količine zimskih padavin na območju Zahodnih Alp od leta 1900 dalje v povprečju povečevale, kar bi prej moralo povzročiti napredovanje ledenikov. Opazovano umikanje ledenikov v 20. stoletju moramo zato pojasnjevati predvsem z višjimi poletnimi temperaturami."