V Avstriji se civilna pobuda Tranzitni forum Avstrije (tfA) zavzema za zmanjšanje obremenitev, ki jih za alpski prostor povzroča tranzitni promet. Prebivalce želi spodbuditi k dejavnemu sodelovanju pri ohranjanju njihovega življenjskega prostora in k izvajanju pritiska na politiko, organizira pa tudi kampanje za obveščanje javnosti, demonstracije in cestne blokade. Udeležence letne strokovne konference je na ekskurziji skupina njenih pripadnikov iz Zederhausa seznanila s hudimi obremenitvami za okolje, ki jih povzroča tamkajšnja turska avtocesta. Pritz Gurgiser, predsednik tfA, je na okrogli mizi izrazil zahtevo, da se mora problematika tranzitnega prometa reševati pri viru nastanka in ne tam, kjer povzroča nepopravljivo in dolgoročno škodo. Več informacij na spletnem naslovu: www.transitforum.at/.

Alpska pobuda iz Švice, po zaslugi katere so leta 1994 v švicarsko zvezno ustavo zapisali člen o varstvu Alp, se bori za to, da bi švicarska država na politični ravni sprejela konkretne ukrepe za preusmeritev daljinskega tovornega prometa na železnico. Njen predsednik je na konferenci predstavil eno od pobud društva - alpsko tranzitno borzo, na kateri bi prek interneta dražili vnaprej določeno število dovoljenj za vožnjo tovornih vozil prek Alp. To število bi se določalo z upoštevanjem razporejanja ("doziranja") prometa s tehničnega vidika (stopnja varnosti pred prometnimi nezgodami) in z okoljskega vidika (varovanje alpskega ekosistema in stalnega prebivalstva). Poleg preprečevanja prometnih zastojev bi lahko tako z metodami tržnega gospodarstva zmanjšali obseg tovornega prometa. Več informacij na spletnem naslovu http://alpeninitiative.ch.

Medregijski forum za trajnostni razvoj TRANSFORM si prizadeva za čezmejno izvajanje Alpske konvencije na območju Alpskega Rena (Avstrija, Lihtenštajn, Švica). Predsednik Andreas Postner, doma iz Avstrije, je v svojem predavanju podal zahtevo, da bi morali v snovanje bodoče prometne politike v večji meri vključiti tudi ekonomske vidike. Tako je, recimo, pojasnil, da je pri projektih za gradnjo cestne infrastrukture, ki so načrtovani v dolini Rena in se financirajo dolžniško, pričakovati petdesetletni odplačilni rok. Po znanstvenih analizah pa naj bi bile do takrat izčrpane tudi zaloge fosilnih goriv. Izvedena bi bila torej investicija v prometno tehnologijo, ki sploh nima prihodnosti! Več informacij na elektronskem naslovu Andreasa Postnerja ([email protected]).
Vir: CIPRA-Info 70 www.cipra.org/sl/alpmedia/publikacije/698