Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Rjavi medved (Ursus arctos)

© Ruth Rudolph pixelio.de

Rjavi medved potrebuje neokrnjen življenjski prostor, kot so listnati gozdovi, kjer lahko najde dovolj hrane, npr. semen, jagod in odpadlega sadja. V 70 odstotkih se prehranjuje z rastlinsko hrano, sicer pa se hrani tudi s poginulimi živalmi in redkeje z domačimi živalmi. Medved se praviloma umakne, ko zazna bližino človeka, plahost pa izgine, če ga ljudje hranijo ali kadar ga privabijo lahko dostopni viri hrane, kot so smetnjaki ali čebelnjaki. Medved lahko človeka napade, če ga ta preseneti, ko brani svoje mladiče, se hrani ali pa ga razdraži pes. S pravilnim ravnanjem lahko tveganje za napad zmanjšamo na najmanjšo možno mero.

Po ocenah strokovnjakov živi v Alpah okoli 50 do 60 medvedov, večina od njih v otočnih populacijah v vzhodnoalpskem gorstvu (stanje 2012). V Trentinu (I) se je v letih 1999–2002 številčnost populacije okrepila zaradi prihoda medvedov iz Slovenije na tamkajšnje območje. Občasno se zgodi, da na območje centralnih Alp zaidejo posamezni mladi osebki. A preden se na druga območja selijo medvedke in tam zagotovijo obstoj nove populacije, lahko traja desetletja. To pomeni, da je medved kot živalska vrsta še vedno ogrožen.

 

Povezave in nadaljnje informacije:

Kje je bil medved? — 3169Kb
Infografika, Letno Porocilo 2010 CIPRA