Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Kandidiranje Salzburga za organizacijo zimskih olimpijskih iger

Salzburg. © Richy / pixelio

Kandidatura za leto 2006
Na pobudo Gospodarske zbornice Solnograške/Salzburg in pod pritiskom velikih žičničarskih podjetij je zvezna dežela Solnograška (Salzburg) financirala presojo izvedljivosti organizacije zimskih olimpijskih iger za namen kandidature za leto 2006. Avstrijski olimpijski komite (ÖOC) je tedaj sprejel odločitev, da bo po „kostanj v žerjavico“ poslal Celovec, katerega kandidaturo je Mednarodni olimpijski komite (MOK) zavrnil že po uvodni predstavitvi. Olimpijske igre so bile dodeljene Torinu.

Kandidatura za leto 2010
V soju kandidature za organizacijo zimskih olimpijskih iger za leto 2010, so nasprotniki olimpijskih iger poudarjali vprašanje varstva okolja. Na pobudo Zveze za varstvo narave (Naturschutzbund) je bila v Salzburgu ustanovljena delovna skupina ARGE ÖKO OLYMPIA 2010, kateri so se pridružili tudi ugledni posamezniki. Omenjena delovna skupina si je prizadevala za sklenitev pogodbe s pobudniki kandidature in deželno vlado, s podpisom katere bi se vse strani zavezale k varstvu narave in zaščiti prebivalstva. Kljub več poskusom pogajanj do podpisa pogodbe ni prišlo. Delovna skupina je sicer uspela organizirati sestanek s člani evalvacijske komisije MOK, ki so se zaradi presoje kandidature mudili v Salzburgu, in jih opozorila, da pobudniki kandidature niso podpisali pravno zavezujoče zaveze o upoštevanju načel varstva okolja.
Z namenom, da bi tik pred izborom gostitelja olimpijade utišal kritike, je župan deželne prestolnice Salzburga, v vlogi predsednika organizacijskega odbora za kandidaturo osebno obvestil člane delovne skupine ARGE ÖKO OLYMPIA 2010, da naj bi bile vse zadeve urejene. Ker je bil za organizatorja zimskih olimpijskih iger za leto 2010 izbran kanadski Vancouver, politika nikoli ni bila soočena z vprašanjem, ali so bile županove trditve resnične.

Kandidatura za leto 2014: Žaloigra v več dejanjih

Prvo dejanje: Prepričevanje prebivalstva
Nenehno pritiskanje žičničarskih podjetij in županov v okrožju Pongau je botrovalo prvim, v začetku še nekoliko zadržanim poskusom prepričevanja prebivalstva o smotrnosti kandidature za leto 2014. Bodoči direktor družbe za načrtovanje in vodenje kandidature za organizacijo olimpijade leta 2014 je v pogovoru za časnik Salzburger Nachrichten izjavil, da bi bila kandidatura povezana z minimalnimi stroški, saj naj bi bilo vse potrebno že na voljo, ob tem pa naj bi organizacija iger ob prihodkih v višini 1,6 milijarde evrov navrgla več kot 500 milijonov čistega dobička.
Kandidatura za organizacijo zimske olimpijade za leto 2010 je jasno pokazala, da je bilo prebivalstvo, bolj kot glede morebitne škode za okolje, zaskrbljeno nad potencialnim finančnim bremenom za davkoplačevalce. Opozarjanje na nevarnost pred zadolževanjem je bilo tudi osrednje vodilo nasprotnikov olimpijade,
še posebej v soju dejstva, da je družba za načrtovanje in vodenje kandidature deželnemu zboru in občinskemu svetu predložila lažne številke.

Drugo dejanje: Državljanska pobuda v Salzburgu – mestu kandidatu
Svobodna občinska svetnica, ki je bila zaradi strankarske neposlušnosti izključena iz Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), je s skupino pomočnic in pomočnikov v kratkem času zbrala več kot 2.000 podpisov, potrebnih za vložitev državljanske pobude v občini Salzburg.
Nasprotniki olimpijade niso imeli na voljo nobene finančne podpore, medtem ko so podporniki iger volivke in volivce prepričevali z reklamnimi letaki s podobo predsednika države, ki so se znašli v vsakem nabiralniku, deželna glavarka in župan pa sta se v boj za glasove podala na osrednjo mestno tržnico. „Prijatelji olimpijade“ so doživeli veliko razočaranje: „PROTI“ zimskim olimpijskim igram se je namreč izreklo kar 60, 53 % volilnih upravičencev, ki so se udeležili glasovanja.
Ker je šlo v skladu z občinskim statutom zgolj za raziskavo javnega mnenja, izid glasovanja ni bil pravno zavezujoč za odločevalke in odločevalce.

Tretje dejanje: Panika! Stotine milijonov predvidenih prihodkov je izginilo kot kafra
Veliko razkritje, na katerega so nasprotniki olimpijade opozarjali več mesecev, je udarilo kot strela: številke predvidenih prihodkov iz naslova dobička za prodajo pravic za televizijske prenose, ki naj bi ga MOK delil z organizatorji, so bile izmišljene. Načrtovane izdatke je bilo treba oklestiti za več sto milijonov evrov.
S pomočjo „ustvarjalnega računovodstva“ so bile predvidene postavke odhodkov mojstrsko prikrojene, neizvedljivi načrti so bili kratko malo proglašeni za izvedljive, za nameček pa je bila obstoječa infrastruktura „dopolnjena“ še s fiktivnimi športnimi objekti. Proračun je bil potrjen navkljub več kot očitnim manipulacijam. Prispevek davkoplačevalcev naj bi namreč znašal „le“ 180 milijonov evrov.

Četrto dejanje – srečni konec
Salzburg je odrešil veliki mag Putin, ki je zimske olimpijske igre pripeljal v Rusijo. Danes je znano, da je za to „pričaral“ približno 50 milijonov ameriških dolarjev.
Leta 2014, sedem let po zavrnitvi kandidature Salzburga, se, ob misli na finančni škandal v letu 2012, v soju katerega je zvezna dežela Solnograška z radikalnimi rezi v proračun le mukoma preprečila finančni zlom, poraja vprašanje, kakšne bi šele bile posledice, če bi Salzburg vendarle gostil zimsko olimpijado? Zanjo bi namreč bilo potrebnega sorazmerno več dodatnega denarja.

Epilog – zgodba še ni končana
Na spletni strani zvezne dežele je objavljen 77 strani obsegajoč dokument o delu preiskovalne komisije, ki je pod drobnogled vzela dokumentacijo v zvezi s kandidaturo Salzburga za organizacijo zimske olimpijade 2014. V času kandidature je bilo na Dunaju ustanovljeno podporno društvo, ki pa ga je bilo na koncu treba finančno podpirati s sredstvi iz salzburškega olimpijskega proračuna. Generalni sekretar Avstrijskega olimpijskega komiteja (ÖOC) je bil celo pravnomočno obsojen na večletno zaporno kazen. Salzburg bo torej lep čas „odporen“ proti olimpijskimi igrami.
www.salzburg.gv.at/zusammenfassung-2.pdf

 

O avtorju:
Willi Rehberg je po poklicu trgovec. Nazadnje je bil direktor podjetja za okoljske tehnologije in vrsto let blagajnik salzburške sekcije Planinske zveze Avstrije (ÖAV Sektion Salzburg). O ustroju olimpijskih spletk se je „strokovno“ podučil ob budnem spremljanju kandidiranja Salzburga za organizacijo zimskih olimpijskih iger 2006, 2010 in 2014. Kot predavatelj v bavarskih krajih, ki so bili predvideni za prizorišča zimskih olimpijskih iger v Münchnu leta 2018 in 2022, je sodeloval s protiolimpijskim omrežjem NOLYMPIA, bil je eden od pobudnikov za ustanovitev delovne skupine ARGE-ÖKO OLYMPIA 2010, aktivno pa je sodeloval tudi pri državljanski pobudi proti kandidiranju Salzburga za organizacijo zimskih olimpijskih iger 2014.

Kontakt: rehberg@salzburg.co.at