Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Središča in obrobja

Dornbirn/AT © Frank Schultze

V središču, ob robu ali nekje vmes?

Kraji imajo različne vloge – zaposlitev, bivanje, zagotavljanje osnovnih storitev, prostočasne in rekreativne dejavnosti so le nekatere od njih. Kraj je vedno tudi del regionalne, nacionalne in globalne mreže. Pomen kraja znotraj dinamičnih in stalno spreminjajočih se mrež je različen: enkrat gre za središče, drugič za obrobje, lahko pa tudi za nekaj vmes. Jasno je, da sta središče in obrobje odvisna drug od drugega in da sta v medsebojnem vzajemnem odnosu.

Kam pri tem uvrstiti Alpe, ni enostavna naloga. Obstajajo dinamična mesta, ki mejijo na alpsko območje in nanj močno vplivajo, so pa tudi znotrajalpska središča, nacionalna in lokalna, turistična in regionalna, ki so v vzajemnem odnosu z okoliškim podeželskim prostorom. Po eni strani zaznavamo v celotnem alpskem prostoru splošno rast števila prebivalcev, po drugi pa depopulacijske procese in zamiranje dolin. Na prebivalstveno izpraznjenih območjih upadata število prebivalcev in kmetijska dejavnost, v zaledju urbanih središč najdemo območja dnevne mobilnosti in spalna naselja. V Alpah so vsa ta območja med seboj tesno povezana v majhnem prostoru. Umetne in naravne ovire, kot so gore, doline in državne ter jezikovne meje ravno tako vplivajo na gibanje ljudi, dobrin in informacij.

Kraj posameznikove zaposlitve in prebivanja je odvisen od mnogih dejavnikov. Zaradi hitrih in ugodnih prometnih povezav lahko dnevni migranti opravijo daljše poti na delo, povečal se je tudi obseg prometa , nove tehnologije pa so pospešile izmenjavo informacij in dobrin. Dosegljivost se tendenčno povečuje; proces torej, ki ima socialne, ekonomske in ekološke posledice. Ljudje ustvarjamo in oblikujemo kraje skladno z možnostmi in omejitvami, ki izhajajo iz vsakokratnih okoljskih razmer. Zgradbe, infrastruktura in emocionalna povezanost so togi dejavniki, njihov vpliv je dolgotrajen, pa čeprav se je realnost že davno spremenila. Socialni vidiki so manj raziskani. Za alpske prebivalce ocenjujejo, da je treba vzpostaviti ravnovesje med med čustveno pripadnostjo kraju in dostopnostjo do prebivališča, delovnega mesta in središčnih funkcij ter prostočasnimi dejavnostmi.

 

Viri in več informacij:

  • Chilla, Tobias (Hrsg.) (2014): Leben in den Alpen. Verstädterung, Entsiedlung und neue Aufwertung (de)
  • Boesch, Martin (2000): Standort Alpen. Modernisierungsprozesse im Alpenraum zwischen Markt und Politik (de)
  • Knox Paul, Marston Sallie (2008): Humangeographie (de)
Predstavitev