Soča (SI)
Ko se javnost postavi na stran divjih rek
30 odstotkov električne energije v Sloveniji proizvedejo hidroelektrarne, ki v ta namen izkoriščajo energijo rek. Za nove hidroenergetske projekte na alpskih rekah Soči, Savi, Idrijci in Radovni obstajajo številni načrti. Najpozneje od šestdesetih let dalje je izvedba takih projektov deležna vedno večjega odpora pri prebivalstvu.
Tik pred letom 1960 je bil pristojnim organom predložen prvi veliki projekt za hidroenergetsko rabo vode v zgornjem delu povodja Soče. Tokrat je obravnava projekta potekala drugače kot običajno, saj se je prvič zgodilo, da se je odprla široka javna razprava, v kateri so bile naravne in kulturne posebnosti tamkajšnjega območja postavljene nasproti interesom hidroenergetske rabe vodotokov.
Projekt je bil zavrnjen. Seznam takrat podanih stališč je postal izhodišče za številne nadaljnje razprave o odgovornosti, ki jih imajo vlade in prebivalci pri uvajanju sprememb na območju Alp. V letih, ki so sledila, so zavrnitev doživeli novi projekti, večji deli Soče pa so bili zavarovani. Danes je gibanje proti gradbenim posegom v slovenske vodotoke zelo raznoliko. Eno od njih je pobuda Balkan Rivers Defence, ki so jo sprožili slovenski aktivisti, ki si s protestno vožnjo v kajakih in kanujih po vodotokih celotnega Balkana goreče in uspešno prizadevajo za zaustavitev načrtovane gradnje 2.700 jezov in hidroenergetskih objektov na balkanskih rekah.
Schutzgebiete in Slowenien mit besonderer Berücksichtigung des Alpenraums (de), balkanriverdefence.org (en)