Različne teme

Auerbergland je medobčinska mreža enajstih občin, ki si prizadevajo za razvoj regije v smislu skladnosti med ekonomskimi, ekološkimi in socialno-kulturnimi cilji. Najpomembnejši cilj pri tem je izboljšati življenjske razmere oziroma kakovost življenja prebivalcev na podlagi ustreznega vrednotenja naravnega in kulturnega potenciala.

Kmetijstvo

Pri projektu Alchemilla sodeluje 16 žensk z obmocja Biosfernega parka Großes Walsertal. Njihova naloga je javnosti seznaniti z vso raznolikostjo zelišc in mu posredovati s tem pove-zano znanje, obenem pa opozoriti na bogastvo, ki ga dajejo kulturne in divje rastline v navi-dezno pusti pokrajini te doline. Alchemilla so kakovostni zelišcni izdelki z dodatki, ki izvirajo iz regije, ekološkega kmetijstva ali pravicne trgovine, so pa tudi bogata ponudba razlicnih izobraževalnih tecajev. Predvsem pa je Alchemilla projekt žensk in projekt za ženske, pri katerem gre za povezovanje žensk in krepitev njihovega položaja, obojestransko priznavanje in spoštovanje, možnosti zaslužka, o katerih odlocajo ženske same. Alchemilla je pomembna izkušnja iz prakse, ki se odlicno ujema z naceli biosfernega parka, saj so sodelovanje in iz-menjava, spodbujanje medsebojnega sožitja, spoštovanje lastnega in njegovo vrednotenje obenem tudi osrednje naloge parka.

Osrednji del projekta, ki ga predstavlja znak občine "Bun Tschlin", je zasnova ureditve ekološke pivnice. Ekološko pivo je sedaj na prodaj v domači regiji, zato tudi niso potrebne daljše prevozne poti. V proizvodnji piva se uporablja domači ječmen, to pa je kmete spodbudilo, da so se začeli ukvarjati z njegovo pridelavo na starih terasasto urejenih zemljiščih.

Trajnostno kmetijstvo je ena izmed primernejših oblik razvoja kmetijstva v obèini Kamnik. Številne kmetije imajo možnosti za preusmeritev v ekološko kmetovanje, vendar se za ta naèin kmetovanja ne odloèajo, saj trenutno ni dovolj velikega tržišèa za prodajo pridelkov. Z ustvarjanjem povpraševanja po biohrani in zagotovitvijo tržišèa, se bo poveèalo tudi število ekoloških kmetij v obèini. Projekt je usmerjen v osvešèanje in izobraževanje prebivalcev o možnostih uporabe ekološko pridelane hrane.
Nosilec projekta je Obèina Kamnik. Kamnik je ekonomsko, kulturno in administrativno središèe obèine, ki zavzema podroèje 266 kvadratnih kilometrov. Mesto leži severo-vzhodno od ljubljanske kotline. Meje obèine predstavljajo reka Kamniška Bistrica in planine na severu, ter ravnina, ki se razteza na jugu. Mesto kot tudi njegova okolica so moèno poseljena podroèja, medtem ko sta Tuhinjska dolina ter dolina Èrna bolj redko poseljeni. Glede na zadnje podatke ima obèina Kamnik 27.044 prebivalcev.

"Zdrav življenjski prostor kot izziv za vse nas" se glasi geslo, s katerim so leta 1997 kmetje in občani ustanovili društvo "Ökomodell Schlechinger Tal", da bi tako omogočili okolju prijazen razvoj domačega kraja v smislu zahtev Agende 21. Pri tem so se usmerili na najpomembnejša področja, kot so narava in krajina, kmetijstvo in gozdarstvo ter obrt in turizem.

Ohranitev kozolcev kot pričajočih ostankov tradicionalne rabe v pokrajini, ki predstavljajo kulturno in tehnično dediščino.

Gozd

Na trgu lesne biomase možnosti trgovanja z lesom bele jelke niso v celoti izkorišcene, ceprav je pomen bele jelke v Vorarlbergu z gozdnogojitvenega in gospodarskega vidika zelo velik. Z uvedbo razlicnih tržnih ukrepov se les bele jelke danes ponovno odkriva. Dejavnik ustvarjanja dodane vrednosti je za domace gozdno in lesno gospodarstvo velikega pomena.

Gozdna šola Silbertal se ukvarja z vsemi vidiki življenja v gozdu; vsebine segajo od prikaza splošnih funkcij gorskega gozda in njegove rabe do nekoliko bolj specializiranih tem, kot so npr. vsebinski sklopi "Gorski gozd kot zašcitnik", "Barve gozda" in "Veliko gomazenje", ki zajemajo program tri- ali štiriurnih vodenih ogledov. Ucne vsebine se posredujejo neposred-no v naravi, ob vsakem vremenu in v vseh letnih casih. Ponudba, ki je prilagojena potrebam razlicnih starostnih skupin, naj bi zbujala predvsem veselje in zanimanje za gozd.

Turizem/ šport/ prosti čas

V regiji Großes Walsertal si je pod Unescovim znakom kakovosti "Bioferni park" začela prizadevati za razvoj doline, ki bo ustrezal gospodarskim, okoljskim in družbenim dejavnikom. Vzorčni model, izdelan ob intenzivnim sodelovanju prebivalstva te doline, se je uresničeval v različnih zagonskih projektih.

V dolini reke Ache (Achental) med jezerom Chiemsee na Bavarskem in pogorjem Kaisergebirge na Tirolskem se je leta 2000 združilo deset nemških in avstrijskih občin ter ustanovilo društvo "Achentalski ekomodel" (Ökomodell Achental). Namen njihovega projekta je trajno ohraniti kakovost življenjskega prostora na čezmejni ravni s skupnim delovanjem in cilji. Za to območje je značilna svojevrstna kulturna krajina, ki se je oblikovala dolga stoletja, tudi v prihodnje pa naj bi jo ohranili s sonaravnimi metodami gospodarjenja. Ker želijo občine iz Achentala spodbujati razvoj tradicionalnega kmetovanja, tržijo domače kmečke in rokodelske izdelke pod zaščitenim imenom "Achentalska kakovost" (Qualität Achental). Kmetijam, za katere sta značilna poseben način gospodarjenja, ki varčuje z naravnimi viri, in načrtno izvajanje ukrepov za urejanje krajine, pa podeljujejo znak "Achentalska kulturna krajina" (Kulturlandschaft Achental).
Pri razvoju domačih občin naj bi aktivno sodelovalo tudi prebivalstvo, zato so bile ustanovljene iniciativne skupine, znotraj katerih bi lahko domačini predstav-ljali svoje ideje in zamisli. Z Achentalskim ekomodelom naj bi se seznanila tudi širša javnost in tako sta bili leta 2003 imenovani dve področni koordinatorki, ki sta zadolženi za seznanjanje prebivalcev z vsemi področji naravo- in okoljevarstva, Podporo zagotavljata tudi pri izvajanju aktualnih projektov s področja okoljskega izobraževanja "Kmetijstvo gre v šolo" in "Narava v učilnici", ki naj bi pri mlajši generaciji vzbudila zavest o enkratni naravni in kulturni krajini Achentalske doline. V okviru Achentalskega ekomodela je leta 2003 nastal delni projekt DYNALP z naslovom "Strategije izvajanja za vrednotenje narave in krajine v turizmu", ki ga v okviru pobude Interreg IIIB financira Evropska unija in je zasnovan na usmeritvah Alpske konvencije.
Več informacij: http://www.oekomodell-achental.de, www.dynalp.org

"Zdrav življenjski prostor kot izziv za vse nas" se glasi geslo, s katerim so leta 1997 kmetje in občani ustanovili društvo "Ökomodell Schlechinger Tal", da bi tako omogočili okolju prijazen razvoj domačega kraja v smislu zahtev Agende 21. Pri tem so se usmerili na najpomembnejša področja, kot so narava in krajina, kmetijstvo in gozdarstvo ter obrt in turizem.

V Chambéryju je 26. septembra 2006 svoja vrata odprla Hiša zavarovanih območij in gora (Maison des Parcs et de la Montagne). V hiši si je mogoče ogledati trajno multimedijsko razstavo, ki se razteza na 400 m² površine. Predstavitvi zavarovanih območij v regiji Rona-Alpe, Franciji in drugod po svetu sledi še prikaz štirih naravnih rezervatov, ki ležijo v neposredni okolici Chambéryja. To sta regijska naravna parka Massif des Bauges in Massif de Chartreuse, narodni park Vanoise in varstveno območje ob jezeru Le Bourget. V hiši ima svoj sedež tudi 15 turističnih društev, ustanov in planinskih zvez (gorski vodniki, zdravniki reševalci, izvoljeni predstavniki organizacij, spremljevalci, Mreža zavarovanih območij v Alpah itd.), ki so pomemben forum za delovanje na področju razvoja gorskega sveta v prihodnje in obenem obveščanje javnosti o teh vprašanjih.

Ohranitev kozolcev kot pričajočih ostankov tradicionalne rabe v pokrajini, ki predstavljajo kulturno in tehnično dediščino.

Promet

Auerbergland je medobčinska mreža enajstih občin, ki si prizadevajo za razvoj regije v smislu skladnosti med ekonomskimi, ekološkimi in socialno-kulturnimi cilji. Najpomembnejši cilj pri tem je izboljšati življenjske razmere oziroma kakovost življenja prebivalcev na podlagi ustreznega vrednotenja naravnega in kulturnega potenciala.

Ureditev informativnih središč pohodniških poti, katerih ponudba je - po možnosti - čim bolj raznovrstna in ki se navezujejo na krajevni javni potniški promet. Določitev že obstoječih poti ne bi smela biti omejena le na pohodnike, temveč bi morala ohraniti tudi poti za druga športna področja. Poleg izdelave specialne karte pohodniških poti bo treba s pomočjo digitalnega zajema in karakterizacijo poti obdelati podatke za internetno podprt informacijski sistem.

Prvič doslej se na enem mestu predstavljajo štirje bazni predori, in sicer Gotthard, Lötschberg, Brenner in Lyon-Torino. "Veliki projekti 21. stoletja" bodo v tranzitnem prometu čez Alpe in evropskem prometu povzročili pravo revolucijo, pa tudi omogočili znatno večji obseg kombiniranega tovornega prometa po železnici in cesti kot tudi potniškega železniškega prometa na progah za višje in visoke hitrosti. Na 2000 m² razstavne površine so prikazane tudi čezevropske prometne mreže, ki vključujejo vse vrste transporta (cestni, železniški, vodni, letalski), ter trajnostna prometna politika Evropske unije. V okviru razstave je bil organiziran tudi evropski simpozij (www.alpes2020.org).

Dolina Vrata je ena najbolj prepoznanih in temu primerno najbolj obiskanih dolin v slovenskih Alpah. Zaradi obiska je močno obremenjena z individualnim prometom, še posebno v vremensko ugodnih vikendih v poletni sezoni. Promet pomeni veliko obremenitev za okolje, hkrati pa zmanjšuje doživljajsko vrednost doline. Naselji ob vstopu v dolino zaradi tranzita prometa nimata koristi, pač pa zgolj obremenitve.
Projekt bo potekal v okviru DYNALP-a, pobude Skupnosti Interreg IIIB Omrežja obcin Povezanost v Alpah

Namen projekta je nadaljevanje projekta umirjanje prometa v Alpskih dolinah z določenimi izvedbenimi aktivnostmi za dolino Vrata, prenosom znanja na območje Bohinja ter prelaza Vršič in pripravo mehanizmov /študije za uveljavitev umirjanja prometa ter zmanjšanje pritiska mobilnih obiskovalcev narodnega parka (TNP), skladno s protokolom o prometu Alpske konvencije. Vsa območja obravnave ležijo v parku in predstavljajo tista območja, ki se soočajo z močnimi pritiski individualnega motornega prometa in potrebujejo načrtnejše urejanje prometa.

Energija

e5 je program, v okviru katerega vorarlberški Inštitut za energijo podpira obcine, ki želijo v okviru zmožnosti svoje energetske politike aktivno prispevati k trajnostni rabi energije. Program e5 je "pomoc samopomoci". V praksi obcina najprej ustanovi skupino za energijo e5, ki z zunanjimi sodelavci, ki spremljajo in vodijo projekt, za obcino pripravi program ukrepov na podrocju energetske politike in - odvisno od ukrepa - skrbi tudi za njihovo izvedbo v praksi. Stanje izvajanja programa ukrepov se preverja v enakomernih casovnih presledkih, kar zagotavlja njegovo vsebinsko aktualnost, dopolnjuje pa se ga z novimi ukrepi.

Naziv energetsko varčnega mesta prejmejo občine, ki so uresničile ali sprejele izbrane ukrepe na področju energetske politike. Pri tem velikost občine ni pomembna. Po eni strani omenjeni naziv kaže, kaj je občina dosegla pri doslednem izvajanju energetske politike, usmerjene v končni rezultat, po drugi strani pa pomeni zavezo k nadaljnjemu uresničevanju začrtane poti. Trenutno je v Švici okrog sto energetsko varčnih mest.

Sistem daljinskega ogrevanja na robu mesta prek več kot 5 km dolgega omrežja energetsko oskrbuje okoli 50 javnih zgradb. Pri tem se uporablja le naravni les iz domačih gozdov in krajine.

Gradnja otroškega vrtca v skladu s kriteriji gradbene ekologije (okolju prijazni, reciklirani, prefabricirani gradbeni materiali) in energijske učinkovitosti (velika steklena okna, obrnjena na jug, optimalna izolacija sten, sončni kolektorji na strehah).

Odpadki

Odvzem toplote poteka iz vode vodnjakov Term Rupertust, ta pa se uporablja za obratovanje črpalke pribl. 260 kW ogrevalne moči. Ohlajena voda se uporablja za hlajenje prezračevalnih naprav in tal v savni.

Prebivalstvo / kultura

V treh obcinah (Götzis, Langenegg, Zwischenwasser), ki sodelujejo pri projektu, poteka strukturirani proces v samoorganizaciji obcanov. V vsaki od obcin se potem, ko pripravijo okvirni nacrt, zacnejo izvajati številne pobude in akcije, katerih namen je okrepiti skupno življenje in sožitje ter spodbuditi cim vecje število ljudi k sodelovanju in skupnemu ustvarjanju. Pilotni projekt je konkreten odgovor na demografske spremembe, ko sožitje ni vec nekaj samoumevnega in se vezivo socialne skupnosti trga.

Pri projektu Alchemilla sodeluje 16 žensk z obmocja Biosfernega parka Großes Walsertal. Njihova naloga je javnosti seznaniti z vso raznolikostjo zelišc in mu posredovati s tem pove-zano znanje, obenem pa opozoriti na bogastvo, ki ga dajejo kulturne in divje rastline v navi-dezno pusti pokrajini te doline. Alchemilla so kakovostni zelišcni izdelki z dodatki, ki izvirajo iz regije, ekološkega kmetijstva ali pravicne trgovine, so pa tudi bogata ponudba razlicnih izobraževalnih tecajev. Predvsem pa je Alchemilla projekt žensk in projekt za ženske, pri katerem gre za povezovanje žensk in krepitev njihovega položaja, obojestransko priznavanje in spoštovanje, možnosti zaslužka, o katerih odlocajo ženske same. Alchemilla je pomembna izkušnja iz prakse, ki se odlicno ujema z naceli biosfernega parka, saj so sodelovanje in iz-menjava, spodbujanje medsebojnega sožitja, spoštovanje lastnega in njegovo vrednotenje obenem tudi osrednje naloge parka.

Sosednji regiji Prättigau (CH) in Montafon (A) kljub zelo podobnim kulturnim, geografskim in demografskim razmeram doslej skorajda nista imeli stikov in nista izkoristili potencialnih si-nergij pri sprejemanju skupnih ukrepov za delovanje na podrocju okolja, turizma, zgodovine in obicajev. Projekt pobude Interreg III A "Prättigau/Montafon: srecanje sosedov" naj bi tako ustvaril pogoje, da bi ob meji, ki je stoletja veljala le za locnico, prvic skupaj izdelali številne razvojne zasnove in da bi regiji tamkajšnji kulturni prostor vsaj deloma oživili s pomocjo veli-kih razvojnih možnosti

Trajnostno kmetijstvo je ena izmed primernejših oblik razvoja kmetijstva v obèini Kamnik. Številne kmetije imajo možnosti za preusmeritev v ekološko kmetovanje, vendar se za ta naèin kmetovanja ne odloèajo, saj trenutno ni dovolj velikega tržišèa za prodajo pridelkov. Z ustvarjanjem povpraševanja po biohrani in zagotovitvijo tržišèa, se bo poveèalo tudi število ekoloških kmetij v obèini. Projekt je usmerjen v osvešèanje in izobraževanje prebivalcev o možnostih uporabe ekološko pridelane hrane.
Nosilec projekta je Obèina Kamnik. Kamnik je ekonomsko, kulturno in administrativno središèe obèine, ki zavzema podroèje 266 kvadratnih kilometrov. Mesto leži severo-vzhodno od ljubljanske kotline. Meje obèine predstavljajo reka Kamniška Bistrica in planine na severu, ter ravnina, ki se razteza na jugu. Mesto kot tudi njegova okolica so moèno poseljena podroèja, medtem ko sta Tuhinjska dolina ter dolina Èrna bolj redko poseljeni. Glede na zadnje podatke ima obèina Kamnik 27.044 prebivalcev.

GET [gaining, engaged teens] pomeni v anglešcini "pridobiti, dobiti, izkoristiti" in tako že ime projekta izraža glavno idejo: vsi, ki pri projektu sodelujejo, tako mladi kot drugi posamezniki in inštitucije, naj bi - vsak na svoj nacin - imeli od projekta korist in z njim nekaj pridobili.
V projektu GET so mladi za vsako uro nudenja prostovoljne pomoci nagrajeni z 10 tockami. Tocke se lahko zbirajo ali zamenjajo za nagrado v blagu, kar konkretno pomeni, da so mladi nagrajeni, ce pospremijo na sprehod prebivalca doma za ostarele ali ce odidejo na izlet z deklico z Downovim sindromom - in sicer vedno v enakem razmerju, ne glede na to, katero vrsto socialno varstvene storitve opravljajo.
Za pridobljene tocke mladi prejmejo vrednostne bone in konkretne nagrade "v blagu", denimo kartice za mobilni telefon, MP3 player ipd., ko pa gre za posebne dosežke, prejmejo poseben certifikat obcine.

Razvoj prostora, urejanje prostora

V regiji Großes Walsertal si je pod Unescovim znakom kakovosti "Bioferni park" začela prizadevati za razvoj doline, ki bo ustrezal gospodarskim, okoljskim in družbenim dejavnikom. Vzorčni model, izdelan ob intenzivnim sodelovanju prebivalstva te doline, se je uresničeval v različnih zagonskih projektih.

Na trgu lesne biomase možnosti trgovanja z lesom bele jelke niso v celoti izkorišcene, ceprav je pomen bele jelke v Vorarlbergu z gozdnogojitvenega in gospodarskega vidika zelo velik. Z uvedbo razlicnih tržnih ukrepov se les bele jelke danes ponovno odkriva. Dejavnik ustvarjanja dodane vrednosti je za domace gozdno in lesno gospodarstvo velikega pomena.

Prva pasivna hiša v Sloveniji je enodružinska hiša, ki je bila zgrajena po nemških gradbenih standardih. Sistem gradnje je lesena skeletna gradnja. Streha in stene so izolirane s celulozo. Energijsko učinkovito izolirana okna s trojno zasteklitvijo in z u-vrednostjo 0,8 zmanjšujejo transmisijske toplotne izgube. Zemeljski prenosnik toplote in prezračevalna naprava z rekuperacijo toplote zmanjšujeta izgubo toplote zaradi prezračevanja. Prostor dodatno ogreva električni grelec. Učinkovita izvedba vseh teh ukrepov je zadostovala, da potrebe po ogrevalni energiji danes ne presegajo 15 kWh/m²a.

Poslovna zgradba in obrtna delavnica podjetja J. Gasser v Churu v Švici je leta 1999 prejela nagrado švicarskega Združenja inženirjev in arhitektov za trajnostno načrtovanje in gradnjo. Prostori upravne in razstavne zgradbe so načrtovani velikopotezno, brez podpornih zidov, polni so svetlobe, prilagoditi pa jih je mogoče različnim namenom. Z izbrano nosilno konstrukcijo iz lesa in betona je bila izvedena premostitev z nosilcem velikosti 2 x 10 m brez podpornih zidov. Vidni zid iz apnenega peščenca in stropi iz domačega lesa, ki delujejo kot hranilniki toplote, zaradi svojih pozitivnih lastnosti (absorpcija zračne vlažnosti in vonjev) pripomorejo k ugodnemu počutju v prostoru. Stavba za ogrevanje v celoti izkorišča sončno obsevanje, ki v prostore prodira skozi okna. Minimalno dodatno ogrevanje je potrebno samo v decembru in januarju. Če temperatura doseže spodnjo mejo, ko je bivalna klima v prostoru še ugodna, recimo 19° C, se samodejno vključi dodatno gretje s porabo največ 16 kW (dve peči na lesne pelete: ena v pritličju, druga v drugem nadstropju), s čimer se stabilizira osnovna temperatura (npr. 20 °C). Da bi lahko stavba prek južne strani neovirano sprejela čim več sončne energije, je sončno sevanje na zgornjih dveh tretjinah zasteklitve preusmerjeno proti stropu s pomočjo posebnih premičnih senčil, ki istočasno preprečujejo bleščanje. Podnevi omogoča nadomestna prezračevalna naprava z rekuperacijo toplote energijsko varčno zračenje prostorov iz higiensko-sanitarnih razlogov. V poletnih mesecih se prostori ponoči ohlajajo prek okenske odprtine, ki se odpira samodejno, in skozi veliko odprtino za odtočni zrak nad streho.

Tema konference je bila trajnostno gospodarjenje na območju Alp.
V središču pozornosti so bili naslednji tematski sklopi:
- Alpski prostor - dobro stoječa ali ogrožena podjetja? Praksa uspešnega ohranjanja podjetij
- Alpski prostor - vir za inovacije in nova podjetja,
- Socialni in kulturni vidiki trajnostnega gospodarskega razvoja.

Gospodarstvo

Neposredna prodaja kmetijskih pridelkov, preusmejanje kmetijstva v biološko-dinamično pridelavo z namenom vzpostaviti sonaravno proizvodnjo in ohranjati naravno dediščino.

Podnebje/ zrak

Administrativni ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka, financiranje projekta z okoljskimi krediti.

Gradnja toplarne za ogrevanje občine Reit im Winkl z biomaso (kotel z močjo 4.000 kW) kot skupni projekt občine in njenih prebivalcev.
Osnovni energent je domači les.

Vode

Zaradi poglobitve struge reke Saalach in izvedenih regulacijskih ukrepov na območju Marzollskega poplavnega gozda se vsakoletne poplave ne pojavljajo več. Zaradi ukrepov, ki so jih začeli izvajati leta 1981,so na tem območju uspeli ponovno vzpostaviti dotok vode in s tem obnoviti nekdanje mokrišče. O dosedanjih uspehih in morebitnih nadaljnjih ciljih je bila izdelana obsežna raziskava.

Ureditev 50 kilometrov dolgega kanalizacijskega sistema in izgradnja čistilne naprave.

Napajanje mestnega sistema oskrbe z vodo poteka iz vodnih rezervoarjev, ki ležijo okoli 165 metrov nad oskrbnim območjem. Tlak, ki se ne izkorišča za oskrbovanje z vodo, se uporablja za pogon generatorja maksimalne moči 40 kW.

Resolucija o reki Saalach je dokument, ki ga je v letu alpskega mesta 2001 podpisalo več dežel in v katerem so se vse občine, ki ležijo ob reki Saalach, zavezale k izvajanju ukrepov, da bi dosegle naslednji cilj:

Okolje / narava / krajina

V regiji Großes Walsertal si je pod Unescovim znakom kakovosti "Bioferni park" začela prizadevati za razvoj doline, ki bo ustrezal gospodarskim, okoljskim in družbenim dejavnikom. Vzorčni model, izdelan ob intenzivnim sodelovanju prebivalstva te doline, se je uresničeval v različnih zagonskih projektih.

Pri projektu Alchemilla sodeluje 16 žensk z obmocja Biosfernega parka Großes Walsertal. Njihova naloga je javnosti seznaniti z vso raznolikostjo zelišc in mu posredovati s tem pove-zano znanje, obenem pa opozoriti na bogastvo, ki ga dajejo kulturne in divje rastline v navi-dezno pusti pokrajini te doline. Alchemilla so kakovostni zelišcni izdelki z dodatki, ki izvirajo iz regije, ekološkega kmetijstva ali pravicne trgovine, so pa tudi bogata ponudba razlicnih izobraževalnih tecajev. Predvsem pa je Alchemilla projekt žensk in projekt za ženske, pri katerem gre za povezovanje žensk in krepitev njihovega položaja, obojestransko priznavanje in spoštovanje, možnosti zaslužka, o katerih odlocajo ženske same. Alchemilla je pomembna izkušnja iz prakse, ki se odlicno ujema z naceli biosfernega parka, saj so sodelovanje in iz-menjava, spodbujanje medsebojnega sožitja, spoštovanje lastnega in njegovo vrednotenje obenem tudi osrednje naloge parka.

Auerbergland je medobčinska mreža enajstih občin, ki si prizadevajo za razvoj regije v smislu skladnosti med ekonomskimi, ekološkimi in socialno-kulturnimi cilji. Najpomembnejši cilj pri tem je izboljšati življenjske razmere oziroma kakovost življenja prebivalcev na podlagi ustreznega vrednotenja naravnega in kulturnega potenciala.

V dolini reke Ache (Achental) med jezerom Chiemsee na Bavarskem in pogorjem Kaisergebirge na Tirolskem se je leta 2000 združilo deset nemških in avstrijskih občin ter ustanovilo društvo "Achentalski ekomodel" (Ökomodell Achental). Namen njihovega projekta je trajno ohraniti kakovost življenjskega prostora na čezmejni ravni s skupnim delovanjem in cilji. Za to območje je značilna svojevrstna kulturna krajina, ki se je oblikovala dolga stoletja, tudi v prihodnje pa naj bi jo ohranili s sonaravnimi metodami gospodarjenja. Ker želijo občine iz Achentala spodbujati razvoj tradicionalnega kmetovanja, tržijo domače kmečke in rokodelske izdelke pod zaščitenim imenom "Achentalska kakovost" (Qualität Achental). Kmetijam, za katere sta značilna poseben način gospodarjenja, ki varčuje z naravnimi viri, in načrtno izvajanje ukrepov za urejanje krajine, pa podeljujejo znak "Achentalska kulturna krajina" (Kulturlandschaft Achental).
Pri razvoju domačih občin naj bi aktivno sodelovalo tudi prebivalstvo, zato so bile ustanovljene iniciativne skupine, znotraj katerih bi lahko domačini predstav-ljali svoje ideje in zamisli. Z Achentalskim ekomodelom naj bi se seznanila tudi širša javnost in tako sta bili leta 2003 imenovani dve področni koordinatorki, ki sta zadolženi za seznanjanje prebivalcev z vsemi področji naravo- in okoljevarstva, Podporo zagotavljata tudi pri izvajanju aktualnih projektov s področja okoljskega izobraževanja "Kmetijstvo gre v šolo" in "Narava v učilnici", ki naj bi pri mlajši generaciji vzbudila zavest o enkratni naravni in kulturni krajini Achentalske doline. V okviru Achentalskega ekomodela je leta 2003 nastal delni projekt DYNALP z naslovom "Strategije izvajanja za vrednotenje narave in krajine v turizmu", ki ga v okviru pobude Interreg IIIB financira Evropska unija in je zasnovan na usmeritvah Alpske konvencije.
Več informacij: http://www.oekomodell-achental.de, www.dynalp.org

"Zdrav življenjski prostor kot izziv za vse nas" se glasi geslo, s katerim so leta 1997 kmetje in občani ustanovili društvo "Ökomodell Schlechinger Tal", da bi tako omogočili okolju prijazen razvoj domačega kraja v smislu zahtev Agende 21. Pri tem so se usmerili na najpomembnejša področja, kot so narava in krajina, kmetijstvo in gozdarstvo ter obrt in turizem.